Prebujanje v negotovo prihodnost

Zaključek poletja je prinesel živahno kulturno dogajanje v novem, kriznim časom prilagojenem formatu.

Objavljeno
11. september 2020 18.00
Posodobljeno
11. september 2020 21.03
Težave s statusi se nadaljujejo. FOTO Delo
Toplo vreme je omogočilo izvedbo številnih prireditev na prostem, v omejenem obsegu smo dočakali nekaj festivalov, koncertov in drugih družabnih dogodkov. Meseca avgusta se nam je ponudila priložnost, da smo spregovorili z Ejti Štih, v Boliviji živečo slovensko slikarka, ki je izdala knjigo Slike in zgodbe. Spregovorila je življenju v tujini, razmerah na drugem koncu sveta in svoji zanimivi življenjski zgodbi. »Latinski svet vsem socialnim razlikam in krivicam navkljub še vedno zaznamuje navdušenje in vera v življenje in to daje človeku energijo in elan.«

image
»Pri angažirani umetnosti me čudi zgolj dokumentiranje nekega pojava, medtem ko osebna in intimna umetniška interpretacija pogosto umanjka,« je dejala Ejti Štih. FOTO Blaž Samec





Irena Štaudohar je predstavila zgodovinski strip izjemnega umetnika Zorana Smiljanića o požigu Narodnega doma v Trstu, ki je izšel pri založbi ZRC. Gre za aktualno izdajo, ki je prišla ob praznovanju 100 obletnice tega pretresljivega dogodka. »Žal nimamo tradicije, da bi po kakšnem zgodovinskem dogodku ali zgodovinskih osebnostih, ki so jih sooblikovale, posneli res dober, napet film, ki bi vznemiril in navdušil našo identiteto,« je zapisala. »Zato je dobro, da obstajajo filmski stripi oziroma risoromani mojstra Zorana Smiljanića.«



V libanonski prestolnici je 4. avgusta odjeknila silovita eksplozija, ki je uničila tretjino mesta in postavil na cesto kar četrt milijona ljudi.  Močno je bila prizadeta tudi umetniška scena v Bejrutu, ki se je v zadnjih petih letih, predvsem na področju vizualne produkcije, odprtih je bilo veliko galerij in muzejev, povzpela med najbolj cvetoče na Bližnjem vzhodu. Uničeni ali hudo poškodovane so bile številne galerije in muzeji, poškodovan je tudi zgodovinski stavbni fond.

Razmere v Beirutu smo zbrali v članku
Uničujoč udarec tudi za kulturo


V sredo 5. avgusta je svoj 80. rojstni dan praznoval, dramatik, pisatelj, scenarist, režiser, pa tudi učitelj, politik, pa tudi umetniški vodja MGL in SNG Drama Ljubljana Tone Partljič. Velikan slovenske kulturne scene, ki je za svoj literarni opus prejel Prešernovo nagrado, Glazerjevo nagrado mesta Maribor ter Grumovo in Levstikovo nagrado še vedno piše. Z njim se je pogovarjal Igor Bratož.

image
Suhadolnik Jože Prejemnik prešernove nagrade za življensko delo pisatelj Tone Partljič. FOTO Suhadolnik Jože




Med najbolj prizadetimi kulturnimi panogami zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa je nedvomno glasbena industrija. Podrobneje smo proučili, kako se glasbeniki in tudi tehnično osebje ter organizatorji soočajo. z izzivi krize. Nekdanji svetovni vodja za glasbene talente v agenciji William Morris Entertainment in soustanovitelj festivala Lollapalooza Marc Geiger je prepričan, da se bodo koncerti vrnili do leta 2022.



image
Gostja srebrnega abonmaja bo tudi pianistka Beatrice Rana. FOTO Simon Fowler


S koncem avgusta so program prihajajoče sezona razkrila številna gledališča SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Mladinsko gledališče, Prešernovo gledališče in Gledališče v Kopru, koncertne ustanove in druge javne organizacije kot je Cankarjev dom.

Pester program Cankarjevega doma
Nova vrhunska soočenja z umetnostjo


image
Čudovita ilustracija Sare Šavelj FOTO Sara Šavelj


Velliko pozornosti je pritegnila naša nova rubrika V hiši jezika, v kateri predstavljamo vrhunske in v večini primerov krivično prezrte avtorice. Rubriko piše Pia Prezelj, z ilustracijami jo bogati Sara Šavelj.



Nadaljevali smo z opozarjanjem na stiske samozaposlenih v kulturi. Tokrat smo dali pod drobnogled težave s statusi, potem ko je več samozaposlenih v kulturi že po odobrenih odločbah znašlo v resnih eksistencialnih težavah.



Novinarka Tina Lešničar je obiskala 77. izvedbo Beneškega filmskega festivala in poročala o najbolj zanimivih filmih ter doživetju festivala v novi realnosti.



image
Boris Pahor je starosti navkljub še vedno bistrih misli. FOTO Delo


Ekskluzivni intervju z Borisom Pahorjem ob 107. rojstnem dnevu
Čutim potrebo, da se oglasim
Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913 v Trstu. Kot sedemletni deček je bil leta 1920 priča požigu Narodnega doma, ki ga je literarno ovekovečil v knjigi Kres oziroma Grmada v pristanu. Med drugo svetovno vojno so ga poslali v nemška koncentracijska taborišča, o čemer pričuje v romanu Nekropola, ki je svetovno znan. Izkušnja taborišč in fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji sta osrednji temi njegovega dela. Je vztrajen in neomajen zagovornik slovenske identitete. Idejo o narodni zavesti verjetno najprepričljiveje brani v romanu V labirintu, ki ga ob obeh omenjenih šteje med svoja najpomembnejša dela.