Vračanje k osnovam na tisoč in en način

Saša Senica o tem, kakšne so skrite pasti novega virusa Kako virus sars-cov-2 vpliva na naše telo



Trenutno zboleva sicer predvsem mlajša populacija, pri kateri bolezen poteka v milejši obliki in z manj zapleti. Po ugotovitvah medicinske stroke navadno izzveni v dveh tednih, hujše oblike se zdravijo do šest tednov, vse več pa je poročil, da covid za seboj pušča neprijetne simptome še več tednov, celo mesecev po ozdravitvi. Nekateri tarnajo zaradi dolgotrajne hude utrujenosti, ki je pred boleznijo niso poznali, drugi se zadihajo že po nekaj korakih, imajo težave z zbranostjo, mučijo jih glavoboli ... a to niti ni vse.

Simona Bandur je znova spomnila na abecedo varnega gorništva Nazaj k osnovam: grem v gore, imam nahrbtnik



Gorski reševalci ugotavljajo, da si pohodniki prepogosto izberejo preveč drzne cilje in preveč zaupajo elektronski navigaciji.
Poziv k počitnikovanju doma je namreč pritegnil v gore manj izkušene planince. Temu so prilagojeni tudi pozivi in navodila planinske zveze in gorskih reševalcev. Vračajo se namreč k osnovam.

Špela Javornik je v Sloveniji detektirala še eno epidemijo Poleg koronavirusa razsaja tudi kolesarski entuziazem



Od starih do mladih. Od posameznikov do družin in skupin. Od vrhunsko pripravljenih do tistih, ki brez kondicije lovijo sapo. Od spretnih do tistih, ki niso vajeni držati krmila. Od debelušnih do suhih prekel. Od tistih, ki so prvič na kolesu, do profesionalnih kolesarjev, ki jih je letos na slovenskih cestah zaradi zamaknjenega koledarja dirk ​World Tour videti pogosteje kot sicer. Na pregrešno dragih najnovejših modelih prestižnih znamk in na škripajočih starih kolesih, ki so desetletja pozabljena stala v kotu garaže.

Simona Bandur je bila na snemanju nove slovenske kriminalne serije. Inšpektor Vrenko v 12. nadstropju Črne vdove



Najprej se je slišalo, da so v preddverju stolpnice na Dunajski 5 v Ljubljani opazili oboroženega moškega, potem je pozornost vzbudil mladenič v opravi, kakršno bi lahko pripisali filmski maski, naposled smo le izvedeli: v 12. nadstropju snemajo. Dovolj dobro izhodišče, da smo se odpravili na najkrajšo službeno pot – iz drugega nadstropja, kjer nastaja časnik Delo, v dvanajsto, kjer so prav tedaj reševali enega od primerov inšpektorja Vrenka.

Maja Prijatelj Videmšek je bila v botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Džungla na Ižanski cesti: od ananasa do monstere



Ljubljanski botanični vrt je stoično preživel sedem držav, vsaj toliko družbenopolitičnih ureditev, ostal nedotaknjen med dvema svetovnima vojnama, klonil ni niti pod vetrolomi in žledolomi, ves čas kljubuje »ljubiteljskim« botanikom, ki iz njega odnašajo redke in ogrožene rastline, a koronavirus je prvič po 210 letih zaprl njegova vrata. No, vsaj priškrnil.

Saša Bojc je našla nove prodajne poti. Bomo še kupovali kot nekoč?



Eurostat ugotavlja, da se je med februarjem in junijem letos obseg spletne prodaje v območju EU povečal za 17,4 odstotka, medtem ko je prodaja tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve v trgovinah upadla za 22,4 odstotka. Iz Velike Britanije poročajo, da je gneča na znanih nakupovalnih ulicah prejšnji mesec v primerjavi z lani upadla za kar 40 odstotkov, da je manj tistih, ki hodijo v mesto v službo, in turistov, da trgovcem v prodajalne uspe pritegniti le šest od desetih kupcev.

Anja Intihar se je postavila med kmete in planince. Bašeljski kmetje vrh Storžiča vrnili planincem



Ograja, ki so jo pred nekaj dnevi postavili na južnem pobočju Storžiča, je med planinci vzbudila mešane odzive. Nekateri so navdušeni, da bodo na vrhu končno uživali v čistem zraku, ne da bi se pogrezali nekaj centimetrov v ovčje blato, druge je zmotil precejšen poseg v naravo. Ograja namreč ni lična in marsikdo meni, da v občutljivo gorsko okolje zlasti tako velika ne spada.

Simona Bandur je bila pri zdravstveni inšpektorici. K sosedi je šla na kavico, takoj se vrne



Iznajdljivost, ki jo ljudje z odločbo o karanteni premorejo, je morda res zabavna, a pri zdravstvenih inšpektorjih, ki preverjajo, ali jo spoštujejo, ne pomaga. »Samo v trgovino je skočil!« Ali: »K sosedi je šla na kavico, takoj se vrne.« Pa: »V lekarno je stopil, ampak ima masko …« Zmagovalni pa je odziv gospoda, ki se je ob obisku inšpektorja pripeljal na dvorišče in dejal, pa saj vidite, da sem doma!

Saša Bojc je bila na odprtju enega najlepših ljubljanskih vrtov. Odprte duri na vrt Lili Novy



Pod osveženo in na novo zasajeno podobo (gostinskega) vrta so se v imenu Društva slovenskih pisateljev (DSP) in Kaval Groupa podpisali arhitekti iz biroja Triiije arhitekti v sodelovanju z mladim krajinskim arhitektom Svitom Oliverjem Katancem, ki je poudaril, da si »lepšega prvega samostojnega projekta ne bi mogel zamisliti«. To je bila prva naloga, ki ga je »srečala« po vrnitvi iz tujine; v Innsbrucku je delal kot pripravnik pri avstrijski izpostavi znanega norveškega biroja Snøhetta in sodeloval pri različnih projektih, ki so jih oblikovali po Evropi.

Milena Zupanič o fontanah vina in piva, ki jih imamo tako radi. Kaj nam fontanomanija pove o naši kulturi pitja



Idejo neusahljivega vrelca moči in energije so slovenski ponudniki skomercializirali in ji s tem odvzeli mističnost, namesto na ekskluzivnost stavijo na množičnost. Na NIJZ opozarjajo, da se s fontanami povečuje dostopnost do alkohola, kar povečuje tveganje za zdravje.

Jan Klokočovnik se je vprašal, ali je fitnesom in telovadnicam odklenkalo. Ljudje vadijo na prostem, fitnesi predlagajo vavčerje



»Ponovno zaprtje fitnesov bi bilo zagotovo velika obremenitev za zdravstvo v celoti, saj bi vplivalo na telesno pripravljenost in počutje številnih ljudi, več bi bilo depresivnih, da ne govorimo o gospodarski škodi. V Sloveniji deluje najmanj 150 fitnes centrov, ki jih obiskuje na tisoče ljudi,« je opozoril Marko Geršak, trener in pobudnik Slovenske fitnes iniciative. A telovadnice in športni centri so v tistih dneh bolj ali manj samevali.