Bilo mi je kakšnih štiri ali pet let, ko sem z mamo, ki je študirala ob delu, nekaj dni preživel pri teti v Ljubljani. »Kaj pa bi rad, da naredim za posladek?« me je vprašala, ko sva dopoldne v stanovanju ostala sama in je pripravljala kosilo. »Retaše!« sem vzkliknil. Ni me razumela, jaz, prekmursko dete z Goričkega, pa takrat še nisem vedel, da se retašem »pravilno« reče zavitek. In jih nisem dobil. To je bila moja prva izkušnja s trkom dveh jezikovnih svetov s povsem konkretno posledico.Ta dva svetova, čeprav znotraj istega naroda in zadnjih sto let tudi znotraj iste države, danes, več kot pol stoletja od mojih ...