Scopoli kot navdih in ne historična obveza

Na idrijski realki so še pred 8. februarjem obeležili praznik kulture in umetnosti. 

Objavljeno
31. januar 2020 20.20
Posodobljeno
31. januar 2020 20.23
Dijaki so lahko spoznali tudi strategije z rubikovo kocko. FOTO: Jošt Rovtar
Anja Intihar, Zala Serženta Seljak
Anja Intihar, Zala Serženta Seljak
Idrija – Na Gimnaziji Jurija Vege (GJV) Idrija je danes skozi ves dan potekal VIII. Kulturni maraton. Gre za sklop dogodkov, s katerimi poskušajo približati dijakom praktična znanja, jih navdušiti za kulturo in znanost ter jim tako širiti obzorja.­ Letos so to znova počeli prek ­Giovannija Antonia Scopolija,­ ­čigar razsvetljenska misel jim je bila »navdih in ne historična obveza«.

Z gosti, med katerimi so bili razi­skovalec meteorologije Žiga Zaplotnik, čarovnik pomnjenja Nik Škrlec, Jan Pivk, ki je predstavil strategije z rubikovo kocko, kulinarični mojster Klavdij Pirih in pisateljica Cvetka Sokolov ter predstavniki Kolektorja z ABC pospeševalnikom, so dijaki gimnazije in programa strojni tehnik ustvarjalno preživeli petkov »ta veseli dan kulture«.

Dodana vrednost Kulturnega maratona je zmes znanstvenih in družboslovnih delavnic, ki se jih dijaki udeležijo »prosto po Prešernu«, ali kot je dejal Andraž, dijak tretjega letnika: »Kulturni maraton je mozaik dejavnosti. Za vsakega se najde delavnica, na kateri lahko še bolj razvije svoje talente. To je res dobro zasnovan projekt.« Največ zanimanja pri dijakih sta vzbudila predavanje Tine Mervic Kako uspešni smo pri prepoznavanju laži in Nik Škrlec, ki je približal dijakom tehnike pomnjenja.

Precej zasedena je bila tudi kulinarična delavnica, v ospredju katere je bila vegetarijanska kuhinja. Bolj umetniško usmerjenim dijakom je bil Scopoli navdih za strip, v katerem so na aktualen način predstavili, kako se je naravoslovec najprej upiral poti v Idrijo in jo nato počasi vzljubil.

image
Mlade navdušuje za pridobivanje znanja zunaj šolskih klopi. FOTO: Jošt Rovtar 


Ne le učenje, temveč tudi uživanje


Jaka, ki se je udeležil kulinarične delavnice, je izpostavil še en pomemben vidik. Kulturni maraton ni zasnovan zgolj za učenje, temveč je enako pomembno, da dijaki uživajo v delavnicah. Mnogi so bili po udeležbi veliko bolj navdušeni, kot so sprva pričakovali. »Sama sem se udeležila gledališke delavnice, ki jo je vodila dramaturginja Ana Duša. Prek vaj smo spoznavali tehnike sproščanja. Namen je bil, da se naučimo zavedati samega sebe,« je povedala Daša, dijakinja tretjega letnika.

Koordinatorka Kulturnega maratona in profesorica slovenskega jezika na GJV Maja Justin Jerman je o dodani vrednosti projekta povedala: »Zasnovan je z namenom povečanja prisotnosti umetnosti v šolah. Poteka pod okriljem projekta Skum, ki spodbuja sporazumevalne zmožnosti pri dijakih prek kulturno-umet­nostne vzgoje sebe in okolice. Če sledimo misli Delove osebnosti leta dr. Jadrana Lenarčiča, je četrti jezik prihodnosti prav jezik ­ustvarjalnosti.«

image
Kulturni maraton dijakom širi obzorja. FOTO: Jošt Rovtar


Na Scopolijeva ramena so naslonili tudi osrednji dogodek, okroglo mizo, ki je bila nadaljevanje lanske.­ »Nasledniki razsvetljenca«, poleg nekdanjih dijakov idrijske realke še novinar Ali Žerdin, botanik Jože Bavcon, raziskovalec meteorologije Žiga Zaplot­nik in fizik Franci Demšar, namreč niso le osvetlili Scopolijeve vloge v Idriji in širše, temveč so tudi razpravljali o pomenu znanja in znanosti v današnjem času.

Zdravnik in botanik, ki je 15 let deloval v najstarejšem rudarskem mestu, je s prijemi in pogledi še vedno enako ali celo bolj aktualen, kot je bil v 18. stoletju.