Že Scopoli je vedel – znanje edino nekaj velja

Idrija – Koliko vere v znanje ima še sodobni človek? Koliko skrbi tli v njem za obče dobro? Koliko je v nas še razsvetljenskega duha? V razsvetljensko misel tu in zdaj so na že sedmem Kulturnem maratonu zagrizli dijaki in profesorji Gimnazije Jurija Vege (GJV) v Idriji. Ker je moč v slogi, so medse povabili ugledne lokalne in druge strokovnjake, tako ali drugače povezane z razsvetljensko miselnostjo.

»Zanimivo se mi zdi, da domače zgodbe vedno bolj cenijo zunaj. Na lanski prireditvi nas je pisatelj Aleš Šteger navdušil nad Scopolijem s svojim romanom Neverend in Janez Markeš je istega dne v pogovoru z dijaki omenjal idrijske razsvetljence. Oboje je terjalo od nas iskreno vprašanje, ali to temo dovolj poznamo in z njo navdušujemo dijake,« je letošnjo rdečo nit – botanika in zdravnika Giovannija Antonia Scopolija – v Kulturni maraton umestila profesorica slovenskega jezika Maja Justin Jerman. Tema prireditve je bila rojena.

Nič več vsiljen, pač pa – njihov

Z njo so povezali program in delavnice. Več kot 20 se jih je zvrstilo v učilnicah idrijske realke ter na drugih mestnih lokacijah – od kulinarične, glasbene in fotografske do učenja veščin retorike in novinarstva. Krog obiskovalcev je že presegel meje Idrije in vključuje vse generacije. Dijaki Kulturni maraton iz leta v leto bolj sprejemajo za svojega in z njim šolo občutijo nekoliko manj formalno.

»Ne čutijo ga več kot nekaj, kar jim je vsiljeno, ampak v njem tvorno sodelujejo, kar se seveda pozna pri vsebini. Zavedajo se, da jih to bogati in hkrati zadovoljuje, zato se mu nekateri res posvečajo z vsem srcem in s tem predstavljajo svetal zgled mlajšim,« je levji delež, ki ga pri kulturni prireditvi nosijo dijaki, opisala Justin Jermanova.



»Z nami je bila strokovnjakinja s področja retorike, ki nam je predstavila to veščino, in verjamem, da nam bodo slišani nasveti v vsakdanjem življenju zelo koristili. Ravno govorništvo in druge podobne delavnice so dokaz, da ima naš Kulturni maraton široko ponudbo različnih vsebin,« je Andraževe vtise zbrala dijakinja Blažka Gantar, ki je pokukala tudi k peki krofov.

»Naredili smo jih okrog 240. Namenjeni so bili obiskovalcem. Zanimivo je, da so na naši delavnici v veliki večini fantje. Menim, da je Kulturni maraton odlična popestritev, saj lahko vsak najde nekaj zase,« ji je zaupala dijakinja Nika.

Markeš in sogovorniki za zgled vzeli Scopolija

Vrhunca letošnje prireditve sta bila obisk predsednika republike Boruta Pahorja in okrogla miza na temo razsvetljenske miselnosti danes, v katero so bili vpeti pisatelj Aleš Šteger, zdravnik Alfred Kobal, geolog Jože Čar, politični filozof Janez Markeš, kemičarka Ivica Kavčič in botanik Jože Bavcon.

Pogovor se sicer ni razvil v smeri aktualiziranja razsvetljenstva, zato pa smo navzoči izvedeli ogromno zanimivih podrobnosti o Scopoliju, utemeljitelju posameznih znanstvenih panog na Kranjskem in širše.



Da je znanje kot vrednota cenjeno še danes, je bil jasen tudi predsednik Pahor. V pogovoru z dijaki je obujal spomine na svoja srednješolska leta in bil na trenutke pozitivno presenečen nad izdelano vizijo za prihodnost, ki so mu jo zaupali nekateri (podjetni) najstniki.

Ti se zavedajo, da brez znanja – kamor pa ne spadajo le matematične formule in integrali, pač pa je na vse skupaj treba pogledati širše – lastnih vizij ne bodo zmogli uresničiti.

G. J. Scopoli, ki ga je cesarica leta 1754 z Dunaja poslala v Idrijo – ta do takrat še ni imela stalnega zdravnika, zato pa bogat rudnik –, je v mestu deloval do leta 1769. Med drugim je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe, odkrival bogat botanični svet in pridno pisal. Znanje, ki ga je pustil za seboj, še danes velja za neprecenljivo in idrijska realka se mu s VII. Kulturnim maratonom ni izneverila.