Neurja, lubadar in razvoj krčijo gozdove

Zaradi morebitnih nesreč gozdarji odsvetujejo obisk na deloviščih v štirih novomeških gozdovih.

Objavljeno
08. september 2018 08.00
Posodobljeno
08. september 2018 08.00
Motorne žage bodo v novomeških gozdovih pele do pozne jeseni. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Novo mesto – Gozdarji so v teh dneh začeli z odstranjevanjem več tisoč kubičnih metrov podrtega in poškodovanega drevja na območju Brezovice, Portovala, Srebrnič in Ragovega loga, ki ga je prejšnji mesec prizadelo katastrofalno neurje. Samo na območju priljubljenega novomeškega sprehajališča Ragov log je orkanski veter poškodoval dobrih tisoč kubičnih metrov dreves.

Za posek so gozdarji v vseh štirih gozdovih označili 5200 kubičnih metrov poškodovanega drevja, od tega je 62 odstotkov iglavcev, smreke in rdečega bora. In prav poškodovane smreke je treba hitro pospraviti in vzpostaviti gozdni red, saj se lahko v nasprotnem primeru namnožijo lubadarji, s čimer bi nastala dodatna škoda. Na 68 hektarjev velikem območju priljubljenega mestnega gozda Ragov log je bilo zaradi avgustovskega neurja za posek in spravilo označenih dobrih 1200 kubičnih metrov drevja, kar je približno enako desetletnemu načrtovanemu poseku. 

5200
kubičnih metrov dreves bo treba odstraniti iz štirih novomeških gozdov


Gre za gozdove v neposredni bližini mesta, ki jih je novomeška občina v zadnjih dvajsetih letih z odlokom razglasila za gozdove s posebnim namenom, ki številnim Novomeščanom nudijo vsakodnevno rekreacijo. Zato Zavod za gozdove Slovenije – območna enota Novo mesto obiskovalce opozarja na nevarnost podrtega in visečega drevja, pa tudi na nevarnosti, ki so povezane s posekom in spravilom poškodovanih dreves.

Avgustovsko neurje je v Ragovem logu povzročilo škodo enako desetletnemu načrtovanemu poseku.
Zaradi lubadarja so morali posekati že 344.000 kubičnih metrov smrek.
Po letu 2080 bo smreka rastla le še v visokogorju.



 


»Gre za izredno situacijo, zato naj se ljudje ne približujejo deloviščem ter naj dosledno upoštevajo opozorila izvajalcev del,« svari Marjan Grah z novomeške enote ZGS. Grah obenem svetuje lastnikom gozdov, ki še niso prejeli odločb za sanacijo škode, da opravijo oglede in opozorijo lokalne gozdarje na morebitno povzročeno škodo. 

image
Marjan Grah FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Pred izvedbo del naj tudi presodijo, ali so sposobni sami varno in kvalitetno opraviti dela, ki so jim bila naložena z odločbami Zavoda za gozdove o sanitarnem poseku drevja. V nasprotnem primeru pa naj raje poiščejo izurjene in dobro opremljene izvajalce del.


Spisali 2500 odločb


Različne vremenske ujme ter posledično tudi obširen razvoj smrekovih lubadarjev so v zadnjih letih na gozdni površini 98.000 hektarjev povzročile precej škode v dolenjsko-belokranjskih gozdovih, zaradi česar je bilo v zadnjih petih letih posekano 260.000 kubičnih metrov gozdnega drevja. Andrej Držaj, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na ZGS – OE Novo mesto je povedal, da med močnejše ujme, ki so marsikje tudi uničile gozdove štejejo oktobrski snegolom 2012., zaradi katerega je bilo posekano 58.000 kubičnih metrov (m3) gozdnega drevja, februarski žledolom leta 2014 je povzročil posek okrog 120.000 m3 gozdnega drevja ter vetrolom decembra lani, ko je bilo treba odstraniti 55.000 m3 poškodovanega drevja. Poleg vremena pa lastnikom krči gozd še največja nadloga zadnjih let – smrekov lubadar.

image
FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Od leta 2014 do lani je bilo treba zaradi tega zajedalca podreti 344.000 m3 smrek, samo letos je padlo 22.000 m3 smrekovih debel. Zaradi neurji in lobadarja so napovedi zastrašujoče, saj bo smreka po letu 2080 obstala le še v visokogorju, pravi sogovornik.

1200
kubičnih metrov manj dreves je v Ragovem logu


Za izvedbo sanitarne sečnje in  preventivnih varstvenih del po letošnjih ujmah in vetroloma iz decembra lani, je bilo lastnikom in upravljavcem gozdov izdanih 2250 odločb. Dobra desetina odločb je bila izdana za sanacijo škode v državnih gozdovih. Roki za izvedbo del so različno dolgi. Najkrajši roki so za nujno sanacijo v žariščih smrekovega lubadarja, ki ga morajo lastniki in upravljavci gozdov izvesti v 21 dneh po odkritju. »Lastnikom, ki v roku ne sanirajo žarišč lubadarjev izda ZGS sklep o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi. Velikokrat je takšno opozorilo dovolj in lastniki hitro pristopijo k sanaciji. Včasih pa se le zgodi, da z odločbo odrejena dela izvede v postopku javne izbire izbran izvajalec izvršilnih del sečnje in spravila. Takih primerov je bilo lani osem, letos le enega,« je povedal Držaj.