Prihodnjo soboto bodo po Sloveniji sadili drevesa

Ljubljana – Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) skupaj s partnerji v soboto, 13. oktobra, organizira akcijo »Pomladimo gozdove«, v kateri bodo obnovili del poškodovanih gozdov v vetrolomu decembra lani. Med drugimi bodo sodelovali zavod za gozdove, zveza tabornikov in združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, pa tudi lesarske srednje šole.

Akcija bo potekala v Kočevju, v Ravnik pri Logatcu, Lovrencu in Ribnici na Pohorju, v Trnovem pri Novi Gorici in v Podkraju nad Ajdovščino, začela pa se bo ob 9. uri. Za vsako od lokacij je na spletni strani SiDG objavljen podroben opis, odprte so tudi prijave. Skupaj bodo posadili 10.000 sadik gozdnega drevja (smreke, macesna, bukve, gorskega javorja, češnje in jerebike) na skupaj petih hektarjih gozdov. Najbolj obsežna akcija bo potekala na Kočevskem, kjer bodo posadili okoli 3.100 mladih dreves, in na obeh lokacijah na Pohorju, kjer na sajenje čaka dobrih 3.200 sadik. Na Ravniku pri Logatcu bodo posadili 1.500 sadik, na Trnovem in v Podkraju pa skupaj 2.100.
 

Najbolje v paru

Sadnja sadik gozdnega drevja je nezahtevno opravilo, primerno za vse generacije. Udeleženci morajo prinesti s sabo rovnice ali lopate, dobrodošle so tudi delovne rokavice in vreča za prenašanje sadik. Najlažje je saditi v paru.



Akcija je sicer simbolična. Decembrski vetrolom je namreč poškodoval več kot 2,6 milijona kubičnih metrov dreves, od tega polovico v državnih gozdovih. Obnova poškodovanih gozdov je predvidena na skoraj 5.500 hektarjih državnih gozdov, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 430 hektarjih, na drugih računajo na naravo. Za sadnjo bo v prihodnjih letih treba zagotoviti več kot 900.000 sadik gozdnega drevja.
 

Še veliko dela

Kot je povedal generalni direktor SiDG, bodo še letos v državne gozdove posadili 450.000 sadik na 160 hektarjih. Vsa obnova, poškodovanih je 60 odstotkov površin gozdov, bo trajala nekaj let. »V petih letih so gozdove prizadele tri naravne katastrofe z rekordnimi številkami. Imeli smo desetkrat večji žled kot prej v 100 letih, 6,5 milijona kubičnih metrov lesa so v treh letih poškodovali podlubniki, lanski vetrolom pa je bil petkrat večji kot kdaj koli,« je pojasnil direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem. Žled je povzročil za 216 milijonov evrov škode, vetrolom za 48 milijonov, podlubniki pa za približno 150 milijonov evrov.



Gozdove bo treba obnoviti na 32.000 hektarjih, od tega na 1700 hektarjih umetno. Narava na hektar spusti milijon semen, sadijo pa po 2000 do 2200 sadik na hektar. »Letos so drevesa prvič po petih letih suše obilno semenila. Seme smo nabrali in ga predali dvema večjima drevesnicama. Za 1700 hektarjev potrebujemo štiri milijone sadik,« pravi Oražem in dodaja, da lahko sadijo le jeseni in spomladi. Pri tem je Slovenija v evropskem merilu zelo uspešna, obnovo gozdov bodo gozdarji tako na povabilo nemške vlade v Nemčiji predstavili 30 državam.
 

Taborniki in skavti

Taborniki imajo že v programu pristen odnos do gozdov in narave, je opozorila načelnica Eva Bolha, in dodala, da taborniki radi sodelujejo v vseh akcijah obnove gozdov. Podobno je s skavti, je povedal Gašper Govekar, njihovo načelo je zapustiti svet nekoliko boljši, kot so ga prejeli.



Škoda v gozdovih je uravnotežena med državnimi in zasebnimi gozdovi. Za državne skbi SiDG, za zasebne pa lastniki. Ti lahko dobijo sadike, zaščitna sredstva za sadike in povrnitev stroškov sajenja. »Država dobro skrbi za dobrobit gozda,« programe razvoja podeželja in druge možnosti komentira Oražem.