»Ne potrebujem več denarja, rada bi le delala dobro«

Nana Fartek: »Družinski zdravniki nismo zaslužkarji. Naš upor je iz obupa, ne pa zaradi želje po privatizaciji in bajnih zaslužkih.«

Objavljeno
16. maj 2019 21.40
Posodobljeno
16. maj 2019 21.46
»To ni stvar, ki bi vzniknila zdaj, v zadnjem obdobju. Od leta 2017 se ni zgodilo čisto nič, le to, da smo na razpisih za specializacijo dobivali vse manj specializantov za družinsko medicino.« FOTO: Jože Suhadolnik
Kranj – Na današnjem posvetu o razmerah v Zdravstvenem domu Kranj je družinska zdravnica Nana Fartek, ki zaradi preobremenjenosti zapušča dosedanje delovno mesto, poudarila: »Včasih je bilo podobno število zdravnikov za podobno število pacientov kot danes, a so delali dosti manj preiskav, diagnostike. Zdaj se je to namnožilo, kar se pozna pri našem delu. Zdi se mi narobe pacientu jemati, kar mu pripada, in delati slabo, površno, hitro. Če se želiš potruditi za slehernega pacienta, bo to za seboj potegnilo, da ne moreš več normalno izpeljati ambulante. Poslušam očitke, da smo leni, da delamo premalo. Vse, kar potrebujem, so dobre razmere za delo. Moja plača ni slaba, moja družina z njo dostojno živi, ne potrebujem več denarja. Rada bi le delala dobro. Morda kdo dela nekoliko bolj ležerno, ker ne gre drugače. Sama tako ne morem, ker s tem ne bom dobro živela.«


Upor iz obupa


In dodala: »Družinski zdravniki nismo zaslužkarji. Ti, ki imajo škarje in platno v rokah, tudi zdravniki, so navadno prijatelji politike, ne pa tisti, ki delajo v ambulantah v zdravstvenih domovih. Naš upor je iz obupa, ne pa zaradi želje po privatizaciji in bajnih zaslužkih. Najbolj žalostno pa je, da je bil potreben takšen cirkus, da se nas končno sliši.«


Manjkalo bo 7 do 8 zdravnikov


Tatjana Primožič, nekdanja vodja družinske medicine v ZD Kranj, je med 22 zdravniki, ki so s 1. aprilom dali odpoved zaposlitve, a so jo pripravljeni preklicati, če bo danes sprejetemu aneksu 1 sledil še aneks 2, ki bo uredil financiranje. »Sem generacija, ki je dolga leta opozarjala na težave družinske medicine. To ni stvar, ki bi vzniknila zdaj, v zadnjem obdobju. Od leta 2017 se ni zgodilo čisto nič, le to, da smo na razpisih za specializacijo dobivali vse manj specializantov za družinsko medicino. Lani je bilo razpisanih okrog 60 specializacij, prijav pa zgolj 17. Letos je razpisnih mest 62, vpisanih je 12 zdravnikov, od tega trije, ki so se iz regijskega dela premaknili v nacionalni razpis. Ob porodniških in daljših bolniških odsotnostih, tudi zaradi izgorelosti, nam je naenkrat zmanjkalo sedem zdravnikov. Tudi zdaj, ko oziroma če se bomo vrnili nazaj, nam bo manjkalo sedem do osem zdravnikov. Pokriti toliko ambulant ob tolikšnem kadru – pa naj še kdo reče, da ob tem ne moreš izgoreti. Če se zdravniki borimo, da bomo delali strokovno in varno, se borimo za paciente, ne za privatništvo. Pacienti bi morali na ulice in zahtevati, da je čas za strokovno in varno obravnavo.«