Tiskane izdaje
Več novic o lokalnih volitvah najdete TU
Katere tri ključne projekte boste uresničili do konca prihodnjega leta?
Cukjati: Predvsem bomo pripravili projektno dokumentacijo za večje projekte, kot so šola, dvorana, prometna ureditev, prioritetno pa bomo končali gradnjo zdravstvenega doma na Vrhniki in nadaljevali obnovo Športnega parka Vrhnika, znižali položnice za vodo in smeti, uvedli bomo brezplačne prevoze za starostnike ter odkupili in začeli urejati del Močilnika.
Gabrovšek: Glavni projekti so gradnja južne obvoznice (dokončanje leta 2020), gradnja kanalizacije na relaciji Sinja Gorica–Blatna Brezovica–Bevke, odkup zemljišča propadajočega objekta Blagajane (IUV), kjer bomo v treh letih zgradili večgeneracijski center, obnovili balinišče in uredili igrišča. V prvi polovici leta 2019 bomo končali obnovo zdravstvenega doma na Vrhniki.
Kaj vas pri protikandidatu najbolj moti, katere so njegove glavne pomanjkljivosti?
Cukjati: Menim, da je njegova največja pomanjkljivost, da kot vodja kompostarne izhaja iz tako imenovanega »komunalnega lobija«, s katerim na Vrhniki nimamo dobrih izkušenj. Od smradu, požara v Kemisu do ene najdražjih položnic za vodo in odvoz smeti.
Gabrovšek: Pri drugih ne iščem napak. Če že moram, bi omenil, da imam sam veliko izkušenj pri delu v gospodarstvu na vodilnih položajih, ki zahtevajo hitre in pravilne odločitve, kar je za vodenje občine, ob dodatnem socialnem čutu, zelo pomembno. Kolikor je meni znano, moj protikandidat teh izkušenj nima ali pa vsaj manj.
Kaj pri njem spoštujete, kaj so njegove odlike?
Gabrovšek: Spoštujem njegovo umirjenost in pripravljenost na dialog ter dejstvo, da si je ustvaril veliko družino, ki jo uspešno vodi skozi pasti sedanjega življenja.
Cukjati: Težko sodim, ker ga osebno ne poznam dobro.
Daniel Cukjati
profesor športne vzgoje
Devetintridesetletni oče sedmih otrok je zaposlen kot strokovni sodelavec za šport na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Zadnje tri mandate je bil član občinskega sveta, kjer je dodobra spoznal delo ter pristojnosti občinske uprave in potrebe Vrhničanov. Ker je na županskih volitvah kandidiral kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev – v prvem krogu so ga javno podprle stranke SMC, NSi, SDS ter lista ZaLAJF, v drugem pa še SLS in Zeleni Slovenije – ni nastopil na nobeni svetniški listi. Zadnje desetletje je v službi zadolžen za delo s športnimi društvi, organizacijo prireditev, vzdrževanje športnih objektov, občani pa ga poznajo po organizaciji počitniških programov za osnovnošolske otroke. Družbeno je aktiven od študentskih let, je soustanovitelj skavtske organizacije in nekaterih športnih društev, trenutno pa član UO Nogometnega kluba Dren-Vrhnika. Aktivno sodeluje z nekaterimi civilnimi iniciativami na področju ekologije (kompostarne, Kemis, umeščanje daljnovodov skozi naselja), poleg tega je tudi aktiven član sveta OŠ Antona Martina Slomška.
profesor športne vzgoje
Devetintridesetletni oče sedmih otrok je zaposlen kot strokovni sodelavec za šport na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Zadnje tri mandate je bil član občinskega sveta, kjer je dodobra spoznal delo ter pristojnosti občinske uprave in potrebe Vrhničanov. Ker je na županskih volitvah kandidiral kot neodvisni kandidat s podpisi volivcev – v prvem krogu so ga javno podprle stranke SMC, NSi, SDS ter lista ZaLAJF, v drugem pa še SLS in Zeleni Slovenije – ni nastopil na nobeni svetniški listi. Zadnje desetletje je v službi zadolžen za delo s športnimi društvi, organizacijo prireditev, vzdrževanje športnih objektov, občani pa ga poznajo po organizaciji počitniških programov za osnovnošolske otroke. Družbeno je aktiven od študentskih let, je soustanovitelj skavtske organizacije in nekaterih športnih društev, trenutno pa član UO Nogometnega kluba Dren-Vrhnika. Aktivno sodeluje z nekaterimi civilnimi iniciativami na področju ekologije (kompostarne, Kemis, umeščanje daljnovodov skozi naselja), poleg tega je tudi aktiven član sveta OŠ Antona Martina Slomška.
Kaj je glavna težava občine (poleg Kemisa)?
Gabrovšek: Glavna težava občine je promet skozi Vrhniko, kar bomo rešili z južno obvoznico. Za del prebivalcev je moteč tudi neprijeten vonj iz obeh kompostarn. Kot vodja centra za ravnanje z odpadki sem se vsa leta zavzemal za zaprtje naše kompostarne in z veseljem sporočam, da bo zaprta do konca leta 2019.
Cukjati: Da Vrhnika nima strategije razvoja. Od gospodarstva do urbanizma. Da je bila večina projektov izvedena na podlagi navdiha odgovornega na občini in da se je premalo vlagalo v programe, namenjene občanom.
Kaj je glavni neizkoriščen potencial občine in kako ga boste izkoristili?
Cukjati: Glede na lego Vrhnike, smo zanimivi za stare in nove investitorje v gospodarstvu, predvsem pa imamo neizkoriščene potenciale v turizmu, saj je občina v preteklosti dovolila, da se je zanemaril največji turistični biser, in sicer izvir Ljubljanice. Prioriteta bo ureditev Močilnika.
Gabrovšek: Glavni potencial za še hitrejši razvoj Vrhnike je turizem, kjer imamo veliko kulturnih in naravnih danosti, ki jih lahko še uspešneje promoviramo. Največji potencial vsakega kraja pa so njegovi prebivalci.
Peter Gabrovšek FOTO: osebni arhiv
Kako boste reševali problematiko v zvezi s Kemisom?
Cukjati: Upošteval bom javni nasvet nekdanje ministrice za okolje gospe Majcnove, da bi bila zgodba s Kemisom lahko že končana, če bi jo obiskal župan.
Gabrovšek: Sklep občinskega sveta je, da mora Kemis z Vrhnike, in kot župan bom začete aktivnosti nadaljeval. Ker taki primeri lahko trajajo dlje časa, imam tudi rezervni načrt. Če bi ga občani podprli, bi občina imenovala nadzornika, ki bi v vsakem trenutku lahko vstopil v objekt Kemisa; vsako odstopanje od predpisov bi pomenilo prijavo inšpekcijskim službam, v primeru grobega kršenja pa ustavitev proizvodnje. Denar za plačilo tega nadzornika bi zagotovil Kemis.
Ali je Vrhnika izkoristila stoletnico smrti Ivana Cankarja, kako je urejena njegova rojstna hiša?
Gabrovšek: Vrhnika letos dobro izkorišča obletnico. Dodatno moramo razviti blagovno znamko Ivan Cankar. Cankarjeva hiša potrebuje gradbeno sanacijo ob upoštevanju dodatnih programskih vsebin.
Cukjati: Veliko društev in drugih skupin se je vključilo v organizacijo in izvedbo programa, temu primerno se je zelo povečal tudi obisk Cankarjeve spominske hiše; rojstna hiša je namreč pogorela.
Kaj boste storili, da izboljšate življenje ljudi na podeželju?
Cukjati: Polovica Vrhničanov živi v okoliških naseljih in vaseh. Kar je že desetletja samoumevno za mesto, ni samoumevno za okoliške kraje. Od dobrih povezav z mestom, ustreznega vodovoda do kolesarskih stez, javne razsvetljave, optike in kanalizacije. Uredili bomo komunalno infrastrukturo ter zgradili povezovalno cesto iz industrijske cone Verd na avtocestni priključek, subvencionirali obnovo ali gradnjo lokalnih javnih objektov (kulturni in gasilski domovi, otroška in športna igrišča …) ter spodbujali ekološko predelavo hrane.
Gabrovšek: Prihajam s podeželja. V preteklosti sem bil tudi predsednik krajevne skupnosti, zato probleme dobro poznam. Predsedniki krajevnih skupnosti bodo pri meni vedno imeli odprta vrata; najnujnejše potrebe bomo prepoznali na skupnih sestankih. Participativni del proračuna je primer dobre prakse za izboljšanje življenja na podeželju.
Peter Gabrovšek
diplomirani organizator menedžer
Štiriinpetdesetletni Starovrhničan od glave do peta – več generacij je živelo na Vrhniki in v bližnji okolici, domačinka je tudi žena, vzgojiteljica v vrhniškem vrtcu, na Vrhniki sta si družini ustvarila tudi oba otroka – je poklicno pot leta 1983 začel kot izmenovodja v Industriji usnja Vrhnika in jo kot direktor proizvodnje zaradi nestrinjanja z načrtovano strategijo zapustil po 21 letih. Po krajši samostojni poti v družinskem tapetniškem poklicu se je izkazal kot krizni menedžer doma in v tujini, zdaj pa je vodja Centra za ravnanje z odpadki na Vrhniki. Sodelavci ga opisujejo kot komunikativnega, odločnega, nekoliko tekmovalnega človeka, ki je sodeloval na prostovoljnih akcijah pri obnovi doma krajevne skupnosti, pokopališča in gasilskega doma. Rekreativni – celo tekmovalni – plesalec v paru z ženo ima rad tudi druge športe, kot Miklavž je obdaroval najmlajše v domači in sosednji krajevni skupnosti. V letih 2002–2004 je bil predsednik KS Stara Vrhnika in predsednik NK Vrhnika.
diplomirani organizator menedžer
Štiriinpetdesetletni Starovrhničan od glave do peta – več generacij je živelo na Vrhniki in v bližnji okolici, domačinka je tudi žena, vzgojiteljica v vrhniškem vrtcu, na Vrhniki sta si družini ustvarila tudi oba otroka – je poklicno pot leta 1983 začel kot izmenovodja v Industriji usnja Vrhnika in jo kot direktor proizvodnje zaradi nestrinjanja z načrtovano strategijo zapustil po 21 letih. Po krajši samostojni poti v družinskem tapetniškem poklicu se je izkazal kot krizni menedžer doma in v tujini, zdaj pa je vodja Centra za ravnanje z odpadki na Vrhniki. Sodelavci ga opisujejo kot komunikativnega, odločnega, nekoliko tekmovalnega človeka, ki je sodeloval na prostovoljnih akcijah pri obnovi doma krajevne skupnosti, pokopališča in gasilskega doma. Rekreativni – celo tekmovalni – plesalec v paru z ženo ima rad tudi druge športe, kot Miklavž je obdaroval najmlajše v domači in sosednji krajevni skupnosti. V letih 2002–2004 je bil predsednik KS Stara Vrhnika in predsednik NK Vrhnika.
