Sanacija je, kot sporočajo iz Kemisa, obsegala sanacijo najbolj poškodovanih objektov, zlasti pa izvedbo novih protipožarnih ukrepov na tehničnem, organizacijskem in kadrovskem področju. Dodajajo, da so izpolnili vsa določila okoljevarstvenega dovoljenja, inšpektorji pa v pregledih med sanacijo niso ugotovili kršitev zakonodaje. Zato bodo začeli na Vrhniko dovažati tudi trdne odpadke, ki jih pripravljajo za končne predelovalce ali za končne odstranjevalce odpadkov.
Pena namesto vode
V vsej stavbi so namestili protipožarni sistem, ki bi ga v primeru nevarnosti poganjal agregat na dizel, neodvisno od napajanja objekta. Prostore bi zalili s peno, pri čemer bi porabili bistveno manj vode, kot pri požaru, ko je količina presegla 1000 kubičnih metrov. Za požarno vodo so pod parkiriščem zgradili bazen, ki ima prostornino 400 kubičnih metrov, za pokritje vseh prostorov s peno, penilo je razgradljivo in pod streho objekta, pa bi po načrtu potrebovali približno 380 kbičnih metrov vode.
Po objektu imajo po novem razmeščene kamere in senzorje požara oziroma toplote. Kot je povedal direktor Kemisa Boštjan Šimenc, bi ob alarmu dveh senzorjev ves prostor z gorljivimi tekočimi odpadki napolnili s peno v desetih minutah. Vsa sanacija je stala 6,5 milijona evrov, od tega je zavarovalnica pokrila 5.5 milijona evrov stroškov. Kemis je tako vložil milijon evrov, pretežno za protipožarni sistem.
»Lahko zagotovim, da se tak požar in na tak način ne more ponoviti,« je Šimenc odgovoril na vprašanje, kdo zagotavlja, da se požar, kot je bil sredi maja 2017, ne more ponoviti. Lastnik Kemisa Gorenje takega zagotovila ne bo dal, podobno zagotovilo lahko dajo le strokovnjaki, meni Šimenc. Opozoril je na mnenje gasilcev, da bodo v primeru požara v Kemis lahko prišli le pospraviti.
Nezaupanje še vztraja
Kemis je začel znova zbirati tekoče odpadke ter baterije in sijalke sredi aprila lani. Od takrat so uredili obdelavo 21.000 ton odpadkov, polovica od teh se ni ustavila na Vrhniki, Kemis je namreč uredil vse potrebno, da so proizvajalci sami predali odpadke v obdelavo ali uničenje. Podobne načrte imajo tudi za prihodnost, količine skladiščenih odpadkov ne bodo povečevali, bolj se bodo usmerili v storitve, kot so industrijsko čiščenje in posode za nevarne odpadke.
Šimenc in nekdanji direktor Kemisa, zdaj prokurist Emil Nanut, sta sicer razočarana nad tem, da se župan Vrhnike noče pogovarjati. Bernarda Kropf, najbližja soseda Kemisa, je prepričana, da Vrhničani ne želijo več poslušati le tega, koliko je Kemis vložil v sanacijo in da tak požar, kot je bil maja 2017, ni več mogoč. »Ne obsojam jih zaradi požara, vsakomur se lahko zgodi nesreča, nesprejemljivo pa je, da noče nihče prevzeti odgovornosti za posledice,« je povedala Kropfova na poti na dan odprtih vrat, ki ga ima Kemis za občane med 16. in 18. uro.