Na smučišču v temi, a v zavetju spremljevalca

Na SC Cerkno je potekal že peti Dan na snegu za slepe in slabovidne. Zmorejo veliko, le možnost morajo dobiti, pravijo tudi sami.

Objavljeno
20. januar 2020 06.00
Posodobljeno
20. januar 2020 06.00
Dan na snegu je sovpadel s stoletnico organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. FOTO: Roman Šipić/Delo
Črni Vrh – Cerkljanski hribi so bili v soboto izjemna kulisa za smučarje, sankače in pohodnike, ki so na Smučarskem centru Cerkno preživeli dan na snegu. Slepi in slabovidni, njihovi družinski člani ter spremljevalci so se družili peto leto zapored, prireditev pa je sovpadla s stoletnico organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas.

V dnevu na snegu je uživalo približno 40 udeležencev. »V družbi veljajo tabuji, da slepi in slabovidni ne morejo početi tega ali onega. Mi dokazujemo, da lahko, če le imajo možnost oziroma če vsi sodelujoči opravijo svoje delo,« je dejal Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.

Brez pomoči lokalne skupnosti, predvsem Lions kluba Idrija, bi bilo tovrstna doživetja za osebe s posebnimi potrebami veliko težje izpeljati. »Na severnem Primorskem nam lokalna skupnost stoji ob strani, pa tudi mi ponujamo rešitve, in če tu vzpostaviš sinergijo, zadeva steče. Junija bomo recimo osvajali Nanos s slepimi in slabovidnimi iz vse Slovenije,« je dodal Miljavec.

image
Slepi in slabovidni ravno tako lahko smučajo, le vodenje potrebujejo. FOTO: Roman Šipić/Delo

 

Da lahko imajo tudi oni kakovostno in izpopolnjeno življenje, je poudarila ena od udeleženk, Vida Batistič iz Nove Gorice. »Letos sem tu drugič zapored. Nimam velikokrat možnosti smučati. Zdi se mi pomembno, da se tudi slepi in slabovidni učimo tovrstnih dejavnosti, da se nas tako integrira v družbo. Marsičesa smo sposobni, le možnost nam je treba dati. Je pa pomembna tudi naša dobra volja. Ne sme nam biti nerodno pokazati, kaj znamo in zmoremo,« je dejala sogovornica, ki je v belem kombinezonu brez strahu čakala na spremljevalca.

V pomoč slepim in slabovidnim

Podprite slepe in slabovidne ustvarjalce. Pošljite sms s ključno besedo SLEPI (ali SLEPI5) na številko 1919 in prispevali boste 1 evro (ali 5 evrov) za izvajanje programov rehabilitacije slepih in slabovidnih ljudi v lokalnem in širšem okolju ter delovanje društva.


»Človeka, ki me bo spremljal, ne poznam, a zaupam vase in tudi vanj, vem, da bo usposobljen. Navsezadnje si v temi, nekdo pa te po strmini vodi levo in desno. Ni mačji kašelj sprejeti nekoga, ki ga ne poznaš, in ga voditi naokrog,« je opozorila na pomembno vlogo smučarjev v živozelenih jopičih, ki so spremljali slepe in slabovidne.

image
Smučanje ni bila velika preizkušnja le za slepe udeležence, ampak tudi za njihove spremljevalce. FOTO: Roman Šipić/Delo


Bistvo lionizma


Za to, da so se slepi in slabovidni počutili varne, so skrbeli člani lions klubov. Hotel Cerkno, ki upravlja smučišče, je zagotovil brezplačne smučarske karte in tople obroke, smučarsko društvo Novinar pa je udeležencem posodilo smučarsko opremo, kot je zapisala predsednica Lions kluba Idrija Julijana Mlakar.

Nadja Pahor Bizjak, guvernerka slovenske zveze lions klubov, je prav takšne dogodke izpostavila kot bistvo lionizma: »Dan na snegu je nekaj, kar spada v našo dejavnost. Ne gre za zbiranje denarja, temveč posameznikom in njihovim družinskim članom pripravimo doživetje, ki ga bodo še dolgo nosili s seboj. Zame je to najlepša lionska akcija od vseh.«

image
Slepim in slabovidnim so se pridružili tudi družinski člani. FOTO: Roman Šipić/Delo


Tudi Tjaša M. Kos ni skrivala navdušenja: »Slepi in slabovidni se povežemo kot skupnost, poleg tega lahko doživimo stvari, ki so za druge nekaj samoumevnega. Pa tudi za videče je pomembno, da spoznajo populacijo z ovirami, ki rada živi polno in kakovostno.«

Njen spremljevalec na snegu je bil – prvič v tej vlogi – Primož Koštrica. »Najpomembneje je, da se učimo drug od drugega. Ne gre namreč le za slepe in slabovidne, temveč moramo tudi sicer poskusiti premagati to podzavestno bariero, ki jo morda imamo pred osebami s posebnimi potrebami. S takimi druženji na lep način in spontano presežeš strahove,« je povzel bistvo takšnih dogodkov.

Spustiti se v neznano, tako slepi in slabovidni kot videči, pomagati drug drugemu, si zaupati in pokazati, da skupaj zmoremo več oziroma – vse.

---
Avtorica je zaposlena v Delovnici.