V romantični lupini stare rudarske hiše

Do današnjih dni sta se ohranili sto dve tipični idrijski rudarski hiši. Nekatere še vedno stojijo pokončne in jasno kažejo svojo zgodovinsko vrednost in lepoto, druge je močno načel zob časa. Več kot polovica jih je še vedno naseljenih – dokaz, da »romantične lupine« niso le lupine, pač pa je v njih mogoče udobno bivati.

Člani društev prostoRož in Idrija 2020 so januarja lani zagnali projekt PIRH – trajnostno prenovo stanovanjske stavbne dediščine, v okviru katerega je bil izdelan temeljit načrt prenove idrijske rudarske hiše. »Vzorčen« primer je postala hiša Trnovec v predelu Grapa.

Opečnata lepotica je leta 1870 dajala streho nad glavo kar šestim družinam in 31 stanovalcem, kakorkoli nepredstavljivo se to sliši danes, ko je vpisana v register kulturne dediščine. Sameva sicer že dvajset let in je od nedavnega v lasti občine. V prenovo so zagrizli arhitekti skupine Kombinat z Mašo Živec.

Hišo presekali po dolžini

»V stavbi smo predvideli dve stanovanji, klasično v velikosti 87 kvadratnih metrov in sodobno s 106 kvadratnimi metri bivalnih površin. Veža in klet bosta ostali skupni. Hiša Trnovec je danes v res klavrnem stanju, a bo po našem načrtu kljub temu ohranila prvotno zunanjo podobo, medtem ko smo notranjost zasnovali čisto na novo. Po širini smo jo razdelili na dva dela in v vsakem uredili eno bivalno enoto v štirih etažah,« je povedala arhitektka in soustanoviteljica društva prostoRož Alenka Korenjak.

Idrijske rudarske hiše so (bile) zelo značilne in kot take prepoznavne že na daleč, prav zato so za arhitekte svojevrsten izziv. Imele so strmo streho z naklonom okrog 55 stopinj, veliko majhnih oken, strešne pomole oziroma pultne frčade, ki jih v Idriji imenujejo »ajkrli«, ometano in pobeljeno fasado, lesene letve kot podporo ometu, vse so bile večnadstropne in večstanovanjske, zgrajene iz kombinacije lesa in kamna.



Če je stavba dovolj suha in statično stabilna, lahko danes bivanjsko kakovost bistveno izboljšajo že z majhnimi posegi – zatesnitvijo, obnovo ali menjavo oken, dodano toplotno izolacijo, obnovo strehe, podstrešja, instalacij.

»Pri hiši Trnovec smo skušali ohraniti kar največ njene nekdanje podobe. Dotrajanost smo rešili tako, da smo ojačali spodnji kamniti del z armiranobetonskimi zidovi ter v hišo vstavili leseno konstrukcijo iz križno lepljenih plošč,« pripoveduje Korenjakova. Tak koncept prenove se imenuje »Xlam Inner Box«, v principu pa je videti, kot bi v hišo potisnili njeno pomanjšano ogrodje.

Kopalnica spodaj, bivalni prostor zgoraj

Poseben strokovni izziv so nizki stropovi, v povprečju visoki le 220 centimetrov, kar je za današnje razmere nepredstavljivo, a so z domiselnimi rešitvami strli tudi ta oreh. Prostore so razporedili drugače in v nizka nadstropja umestili kopalnico, spalnice, shrambo ter delovno sobo. Bivalni prostori so po novem v sodobnih mansardah, ki so v tipični idrijski rudarski hiši zaradi že omenjenega strmega naklona strehe zelo prostorne.

Obe stanovanji bosta po obnovi segali od pritličja do mansarde, a kljub nekoliko skromnejšim meram stavbe ohranili primerljive bivalne razmere – pogleda na dve strani, izhod na vrt, prostorno mansardo, večje steklene površine proti vrtu. »Tako se bomo izognili toplotni horizontalni izolaciji plošče med dvema stanovanjema, ki bi onemogočila ustrezno višino stropov,« so povedali pri društvu prostoRož.



Alenka Korenjak dodaja, da so bile rudarske hiše zgrajene še pred prihodom elektrike, zato napeljava pogosto poteka vidno oziroma nadometno. »Tudi vodovod, kanalizacija in centralni sistem ogrevanja so novejšega datuma. Ker sanitarij v prvotni hiši ni bilo, so kasnejši stanovalci prostor zanje poiskali na balkonih ali podičkih ob vhodu. Kopalnice so prišle kasneje, ponavadi s preureditvijo ene izmed sob ali delitvijo prostorov.«

Kot rešitev so predvideli izolacijo na notranji strani objekta, s čimer bodo uredili nove skrite električne instalacije v zunanjih stenah, kar prej zaradi lesene konstrukcije ni bilo mogoče. Novi prebivalci hiše Trnovec bodo imeli tudi precej zunanjih površin – v okolici hiše so arhitekti predvideli veliko zelenico, nekdanjo leseno lopo bodo preuredili v prostorno (skupno) teraso, spodaj pa uredili garaži.

Rudarske hiše niso breme, ampak priložnost

Obnova zapuščenih starih hiš je lahko priložnost ne le za rešitev perečega problema v Idriji, kjer kronično primanjkuje stanovanj, temveč ima po mnenju članov društva Idrija 2020 tudi turistični potencial. Sodobni turist namreč išče avtentične ambiente, ki so vez z okoljem in ponujajo zgodbe, v katerih se prepletajo stavbni elementi in zgodovina.

»Rudarske hiše niso breme, pač pa priložnost,« je član društva Matevž Straus v eni povedi strnil bistvo teženj po prenovi starih lepotic. Tudi zanimanje, ki so ga za idejne prenove pokazali lastniki, kaže naraščajoče zanimanje za obnovo idrijske rudarske hiše v duhu trajnostne prenove, prav tako zavest o pomenu ohranjanja dragocene kulturne dediščine.



---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.