Ker nestanoviten kraški teren ni dovoljeval razstrelitve ogromne skale nad sotesko Zale, je bila gradnja galerije tako najboljša možnost. »Če bi hrib preprosto minirali, ne bi vedeli, koliko bi nam ga odneslo. Tega tveganja si nismo mogli privoščiti, saj je to edina cestna povezava z Idrijo. Po premisleku smo se zato odločili za galerijo,« je vzroke za gradnjo in posledično zaporo ceste pojasnila Karmen Cian, vodja projekta na Drsi. Na razpisu je bil kot izvajalec del izbran Kolektor Koling, ki je lani začel s pripravljalnimi deli, letos so maja odprli gradbišče, konec julija pa pričeli z deli.
»Cesta je zelo ozka, zato je bilo potrebno najprej odstraniti del brežine, pridobiti širino, na drugi strani pa zgraditi pilote. S to fazo smo končali prejšnji teden, zdaj delamo grede. Ko bodo te narejene na obeh straneh, bomo tako dobili prostor in se pomikali naprej,« je ob obisku ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek potek del včeraj predstavila Cianova. »Pod polovično zaporo bomo letos izvedli še temeljenje galerije in njeno zadnjo steno. Predvidevamo, da bomo marca prihodnje leto ponovno odprli gradbišče ter zgradili stebre in strop. Začetek oktobra naslednje leto naj bi se po terminskem planu gradbišče zaprlo.«
Dela trenutno sicer potekajo še bolje od načrtov, saj bodo promet skozi Zalo sprostili že v petek, 30. avgusta, in ne 1. septembra, kot so sprva predvidevali, s čimer je bila zadovoljna tudi ministrica. »Smo na enem od zahtevnejših cestnih gradbenih projektov v Sloveniji, zato gre zahvala mojim sodelavcem in izvajalcu, da stvari tečejo po načrtih. Zahvaliti se je potrebno tudi ljudem, da razumejo, da je ta pomembna cestna povezava zaprta. S tem, kar sem tu videla in slišala, smo pri tem projektu lahko vsi skupaj zadovoljni.«
Dela potekajo v dveh izmenah, da izvajalec izkoristi ves svetli del dneva. »Ponoči zaradi varnosti delavci ne smejo biti na gradbišču. 25 ljudi in pet strojev je tako vseskozi prisotnih na gradbišču, več jih zaradi varnosti ne moremo imeti. Če bi prišlo do podora, evakuacija večih ljudi ne bi bila možna,« je pojasnil Roman Leiler, vodja projekta pri Kolektorju CPG.
»Če nam bo vreme dopuščalo, bomo cesto še letos asfaltirali, čez zimo bo promet v vsakem primeru tekel normalno dvosmerno. Marca prihodnje leto bomo zgradili še stebre in gornjo ploščo, nad njo pa namestili zaščito v velikosti od enega do šestih metrov, če bi se nad galerijo slučajno utrgala večja skala,« je pojasnila Karmen Cian. Cesta bo na tem odseku po novem široka šest metrov oziroma z robnimi bankinami šest metrov in pol.
Večjih težav zaradi zapore Zale ni
Idrijski župan Tomaž Vencelj je ob ogledu gradbišča povedal, da v občini kakšnih večjih težav zaradi zapore Zale ni. » »Glede na to, da je bilo lani nekaj negodovanja glede zapore, se je začela stvar za letošnjo zaporo odvijati že decembra lani. Uskladili smo se z lokalnim gospodarstvom in direkcijo, tudi o delni posodobitvi dveh glavnih obvoznih poti. Večjih problemov letos tako ni. Gasilci in reševalci so se dogovorili z društvi oz. reševalnimi ekipami iz sosednjih občin, v primeru večjih intervencij v krajih, do katerih je trenutno daljši odzivni čas, bodo vskočila sosednja društva,« je dejal Vencelj.
Tudi Gašper Uršič, župan občine Cerkno, je potrdil, da na terenu ni občutiti problemov. »Ministrstvo in direkcija sta tako z obvozi kot z informiranjem na terenu opravila zelo korektno. Tudi predhodni dogovori o sanaciji ceste, ki teče po naši občini, so bili opravljeni, celo nekaj več, kot smo pričakovali.« Je pa Uršič potrdil to, kar si po tihem mislijo vsi, ki se dnevno vozijo po številnih bolj ali manj urejenih obvozih – da bo po odprtju Zale odleglo vsem.