»Pred leti so bili v domovih že organizirani zdravstveno-vzgojni centri, a so bili kadrovsko podhranjeni. Ljudem sta pomagali dve medicinski sestri, zdaj smo vzpostavili kompleten strokovni tim, ki bo krepil javno zdravstveno vlogo našega doma,« pojasni Marija Magajne, direktorica ZD Idrija.
V timu delujejo dve diplomirani medicinski sestri, dietetičarka, fizioterapevtka, kineziologinja in psihologinja. Na delavnicah za zdrav življenjski slog občanom pomagajo z nasveti za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, spopadanju s stresom, depresijo, tesnobo. Posebno mesto zavzema tudi izvajanje preventive, kjer strokovne delavke opravljajo zdravstveno in zobozdravstveno vzgojno delo v šolah in vrtcih.
Ljudje se pogosto namreč zavedamo, kako pomemben je zdrave način življenja, ne vemo pa natanko, kako bi pričeli z uvajanjem potrebnih sprememb, in tu bo pomoč zaposlenih v CKZ dobrodošla.
»V preteklosti so podobne delavnice slonele predvsem na teoriji. Mi pa smo se bolj oprli na prakso, ljudem svetujemo, kako pripraviti zdrav krožnik, nakupiti živila, imamo skupinske športne vadbe, učimo se tehnik sproščanja,« opiše delo Tamara Primožič, vodja centra.
»Na delavnici Zdravo hujšanje ima na primer vsak ima možnost treh individualnih posvetov s psihologom, fizioterapevtom in medicinsko sestro. Nekatere v CKZ napoti osebni zdravnik, drugi se lahko prijavijo sami,« doda in poudari, da so vse delavnice za udeležence brezplačne, posamezniki so vabljeni na individualne posvete v času uradnih ur.
Glede na to, da se občini Idrija in Cerkno po podatkih NIJZ v nekaterih pomembnih segmentih – bolniška odsotnost, splošna umrljivost – uvrščata statistično slabše od povprečja preostale Slovenije, je zavzemanje za preventivo še toliko bolj pomembno.
Eden od načrtov najti ogrožene skupine prebivalcev
»Poskusili bomo najti skupine prebivalcev, ki so posebej ogroženi. Ljudi, ki ne vedo, da jim recimo po 30. letu pripada preventivni zdravstveni pregled, poskušali bomo prepričati posameznike, da se odzovejo na povabila na presejalne teste,« razlaga Marija Magajne.
»S Centrom za krepitev zdravja bomo poskrbeli, da se zdravstvenemu domu povrne njegova osnovna naloga – skrb za populacijo na tem območju. V splošnem se zdaj vse usmerja v ljudi, ki imajo tu izbranega zdravnika, na preventivo pa se pozablja.«
Na vprašanje, kateri deli populacije so na idrijsko-cerkljanskem med bolj ogroženimi, Magajnetova (še) nima odgovora – dobili naj bi ga prav z omenjenim projektom: »Skoraj zagotovo bodo to prejemniki socialne pomoči. Odvisniki od alkohola, zelo verjetno tudi ljudje, ki osamljeni živijo na oddaljenih kmetijah po naših zaselkih. Pri njih je problem že dostop do informacij. Veliko je tudi priseljencev, ki potrebujejo tolmača, zato je del našega tima tudi sestra, ki bo poskrbela za prevod iz albanskega jezika.«
Da bi zagnan kolektiv petih strokovnjakinj iz CKZ dosegel zastavljeni cilj, se povezujejo tudi s krajevnimi skupnostmi, lokalnimi društvi, zavodi, organizacijami in podjetji.