Dve pobudi za referendum o razglednem stolpu

Rogaška Slatina – Nasprotniki umeščanja 106 metrov visokega stolpa na območje nekdanjega mizarstva v Rogaški Slatini so že nekaj časa napovedovali referendum, saj da morajo o tem odločiti vsi občani in ne le svetniki, naklonjeni županu Branku Kidriču. Potem ko so občinski svetniki julija sprejeli odlok, ki omogoča postavitev stolpa, sta na občino prišli dve pobudi za referendum. Da bi ga sploh lahko izpeljali, bodo morali pobudniki zbrati okoli 500 podpisov, zbiranje se lahko po zakonu začne najprej 1. septembra.

Prva pobuda je prišla iz sveta mestne krajevne skupnosti (MKS), ki ga vodi Andrejka Flucher, sicer tudi svetnica SD, edine skupine v občinskem svetu, kjer so postavitvi stolpa ves čas nasprotovali. Kot je dejala Flucherjeva, so iz občine dobili poziv, naj vlogo dopolnijo s stotimi podpisi: »Tega nismo naredili, saj smo predvidevali, da če lahko referendum zahteva en sam občinski svetnik, je svet MKS tudi dovolj pomemben organ, da ni treba zbirati podpisov. So pa na občini zahtevali, naj popravimo referendumsko vprašanje.« Kot je pojasnila Flucherjeva, je namreč svet MKS želel, da bi ob vprašanju, ali so občani za to, da se uveljavi občinski podrobni prostorski načrt za območje nekdanjega mizarstva, dodali, da gre za odlok, ki omogoča gradnjo stolpa.



Odredba o določitvi obrazca podpore volivca in roka za zbiranje podpisov pa je ostala na občini. Vmes je namreč svojo pobudo za referendum podala tudi občanka Eva Žgajner, ki je priložila tudi več kot sto podpisov. Odgovora oziroma kakršnega koli odziva z občine ni dobila: »Kasneje sem jim sama pisala, pa so mi odgovorili, da bo odredba naslednji dan objavljena v uradnem listu. Ampak tam sta bila kot pobudnika referenduma zapisana svet MKS in skupina volivcev. Pojasnila sem jim, da to nisem jaz in da je vprašanje spremenjeno.« Tudi Žgajnerjeva je namreč hotela, da je v vprašanju razloženo, da gre za odlok, ki umešča v prostor 106 metrov visok stolp. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa tipska vprašanja, a Žgajnerjeva vztraja: »Če bi me občina pozvala, naj vprašanje spremenim, pa me ni, bi sama na upravnem sodišču preverila, ali je pojasnjevalno vprašanje tudi lahko na referendumu. Da bodo ljudje sploh vedeli, za kaj oziroma proti čemu glasujejo.«
 

Kdaj referendum

Kot je pojasnila Žgajnerjeva, bi v občini radi, da bi se pobudniki dogovorili glede vprašanja in da bi eden odstopil od pobude za referendum: »Jaz ne bom. Čutim dolžnost do vseh podpisnikov. Poleg tega gre v našem primeru za povsem civilno družbo.«
Z občine so nam glede referenduma odgovorili le, da pripravljajo odredbo o obrazcu podpore zahtevi za razpis referenduma. Podpise, potrebujejo jih okoli 500, lahko po zakonu začnejo zbirati najprej 1. septembra. Do morebitnega referenduma je tako še daleč.

Župana Branka Kidriča vsi pretekli pozivi k referendumu niso zmedli. Prepričan je, da občina stolp potrebuje in da mu je večina naklonjena. Zato tudi ni čudno, da je občina, še preden bi dobila kakršno koli zagotovilo, da si občani stolp želijo, za ta projekt že veliko storila tudi v finančnem smislu. Tako so zanj odkupili del območja nekdanjega mizarstva za skupno 300.000 evrov, do stolpa pa bo vodil 1,5 milijona evrov vreden in 182 metrov dolg nadhod Sonce, ki ga bo z 1,2 milijona evrov sofinancirala država iz podnebnega sklada.