Za referendum o stolpu potrebujejo 500 podpisov

Rogaška Slatina – Eva Žgajner, pobudnica referenduma o odloku, ki omogoča postavitev razglednega stolpa Kristal na širše območje nekdanjega mizarstva, je pozvala vse Slatinčane, »ki so znani po svoji pasivnosti, naj vendarle gredo podpisat pobudo za referendum«. Da bi bil ta lahko razpisan, morajo zbrati okoli 500 podpisov. Pravi, da posamezniki, ki so povezani z občino, že doživljajo pritiske, naj ne podpišejo. Župan Branko Kidrič njenim navedbam ne verjame.

Zgodba o 106-metrskem stolpu Kristal je zdaj stara že nekaj let, pa vendar prave javne razprave v občinskem svetu še ni bilo. Ko so našli za spomeniško varstvo sprejemljivo lokacijo na območju nekdanjega mizarstva, so občinski svetniki na seji, na kateri je bil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, obravnavali projekt, ki je urejal celotno območje nekdanjega mizarstva. Na večjem območju bi postavili razgledni stolp, nadhod Sonce in 400 milijonov evrov vreden orglarski center, ki naj bi ga uredil domačin, orglar Anton Škrabl. Ta je ključni del projekta, orglarski center, pogojeval s postavitvijo stolpa.

Potem se je zalomilo, projekt ni več vseboval vseh treh investicij, ampak so prostorski načrt sprejemali za stolp posebej. Poleg tega so svetniki julija izvedeli, da projekt orglarskega centra odslej vodi lani ustanovljena družba Evropski orglarski center (EOC) s 7500 evri ustanovitvenega kapitala. Škrabl v EOC nima večinskega deleža, 55-odstotni lastnik je Zagrebčan Mair Selimi, pet odstotkov ima Stipe Bodrušić. Občinska svetnica SD Andrejka Flucher je ob začetku zbiranja podpisov za referendum opozorila: »To je le način, kako postaviti stolp, iz 400-milijonske investicije pa ne bo nič.«


 

Podpisi na krajevnih uradih

Žgajnerjeva pravi, da ni proti stolpu, če bi ga postavili na katerem od hribov, kjer so že razgledišča in celo že stolp, ki pa ni v uporabi. Nasprotuje pa stolpu v dolini. Prepričana je, da tako meni še veliko Slatinčanov. Da bi bil razpisan referendum, morajo občani na upravni enoti ali krajevnem uradu izpolniti ter podpisati za to predviden obrazec. Referendum bi bil zavezujoč in bi lahko preprečil gradnjo stolpa na območju nekdanjega mizarstva.

Žgajnerjeva se zaveda, da bo težko: »Ko se z ljudmi pogovarjaš, so zelo proti, ampak javno tega ne povedo, ker vedo, kdo bo imel dostop do podpisov. V Rogaški Slatini je žal veliko ljudi pod različnimi pritiski, ker profesionalno sodelujejo z občino in se marsikdo ne upa izreči tako, kot bi se želel. Trudili se bomo, da opogumimo te ljudi, ki so povedali za pritiske, grožnje, marsikaj se je izvajalo. Ampak razumem, zakaj hočejo ostati anonimni, marsikomu gre za eksistenco in je logično, da se ne bo izpostavljal in tvegal, da propade.«


 

»Ne verjamem«

Občina je za stolp že precej naredila. Od zasebnega investitorja je kupila dobrih 300.000 evrov vredno zemljišče, za 182 metrov dolg nadhod Sonce že imajo gradbeno dovoljenje, zanj bo 1,2 milijona evrov dala država iz podnebnega sklada. Tako Žgajnerjeva kot Flucherjeva županu Branku Kidriču očitata, da je občina šla v projekt brez finančne konstrukcije. Kidrič odgovarja, da bo vsaj del te morda lahko predstavil že prihodnji teden na tiskovni konferenci: »Že v začetku leta sem povedal, da finančne konstrukcije še ni, da pa na njej intenzivno delamo.«

Kidrič ni želel prejudicirati, kakšen bo razplet referenduma, je pa ponovil, da ga podpirajo vsi največji hotelirji: »Z njimi smo imeli dva sestanka in projekt je dobil soglasno podporo.« Zanikal je, da bi na kogarkoli izvajali kakršnekoli pritiske, če bi bil proti stolpu: »Prvič slišim o pritiskih, tem govoricam ne verjamem in se mi ne zdijo korektne.«
Podpise bodo pobudniki za referendum zbirali do 15. oktobra.