Tiskane izdaje
Jaka Maučec, Mariborinfo
Za omizjem so se v pobudi za ohranitev mariborskega letališča sestali župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, vodja helikopterske nujne medicinske pomoči Štefan Mally, vodja prometa v Aerodromu Maribor Tone Bračko, Sandi Knez iz Letalske šole ACC in Danilo Kovač iz Letalskega centra Maribor.
Izpostavili so zaskrbljenost, da bi lahko čez 100 dni zaprli mariborsko letališče. Državo pozivajo, naj prekine negotovost in se izjasni glede prihodnosti letališča.
Država naj se izjasni
»Apeliram, da se vsi potrudimo, da ohranimo obratovanje našega letališča,« je povedal vodja prometa v Aerodromu Maribor Tone Bračko, ki je izpostavil, da je mariborsko letališče drugo največje mednarodno letališče v Sloveniji in edino, ki je v celotni lasti države.
Načrti ministrstva so po zadnjih informacijah za zdaj še naprej povezani z oddajo letališča, ne pa s podelitvijo daljše koncesije, za kar so si že nekaj časa prizadevali pri družbi Aerodrom Maribor, podprtim s kitajskim kapitalom družbe SHS Aviation. Prav s koncesijo so kitajski investitorji pogojevali megalomanske investicije, v vrednosti več kot 600 milijonov evrov.
Ob zaprtju prekinitev reševanja s helikopterjem
Na letališču deluje tudi helikopterska nujna medicinska pomoč, letalska šola in letalski center. Morebitno zaprtje letališča bi onemogočilo reševanje s helikopterjem za severovzhodni del Slovenije, prav tak protitočno zaščito.
»Če bi se letališče zaprlo, bi morali hitro iskati neko novo lokacijo za izvajanje nujne medicinske pomoči s helikopterjem. V letu 2018 smo imeli 280 intervencij in s tem verjamem, da rešili marsikatero življenje ali preprečili težjo invalidnost,« je opozoril vodja helikopterske nujne medicinske pomoči Štefan Mally.
»Če lahko nadomestimo infrastrukturo, človeških življenj ne gre. Zato apeliram, da se najde rešitev za po 15. juliju,« je dodal hoško-slivniški župan Marko Soršak, ki je potarnal, da z ministrstvom za infrastrukturo ne uspejo vzpostaviti stika.
Ogrožena tudi protitočna obramba
»Bilo bi neprimerno, če bi se naša več kot 90-letna tradicija končala, v kolikor bi se letališče zaprlo,« je pristavil tudi Danilo Kovač iz Letalskega centra Maribor, ki ob manjših poletih in šolanjih pilotov izvaja tudi protitočno obrambo.
»Protitočna obramba bi bila otežena, ker ne bi imeli baze, iz katere bi lahko delovali. V primeru zaprtja bi morali iskati novo lokacijo, ki bi jo bilo nemogoče poiskati hitro, saj je tako floto skoraj nemogoče preseliti,« je dodal.
Pobudi za ohranitev letališča se je pridružil tudi direktor letalske šole ACC Sandi Knez, ki se na mariborskem letališču ukvarja s profesionalnim šolanjem pilotov od samega začetka vse do upravljanja z airbusom 320.
»Za nas predstavlja letališče pomemben del dejavnosti in se je težko distancirati od skrbi, da bi se to letališče zaprlo. To bi za nas predstavljalo hud udarec, saj bi težko našli tako kvalitetno alternativo, kot je mariborsko letališče,« je poudaril Knez, ki se pridružuje apeli, da ministrstvo poda jasen odgovor in konkretne rešitve o dogajanju, kako naj bi letališče operiralo od 16. julija naprej.
Opozorilo, da časa ni dovolj
Zbrani so opozorili tudi na administrativne in birokratske prepreke, ki morebitnega novega najemnika ločujejo do dejanskega prevzema letališča. Najemnik je namreč lahko samo certificirana družba. »Certifikacija ni proces, ki bi se lahko zagotovil v tako kratkem času,« je opozoril Knez.
V kolikor država ne bi našla najemnika, bi morala na sovja pleča prevzeti upravljanje z letališčem, kar predstavlja velik strošek, ob morebitnem zaprtju pa bi morala vrniti tudi subvencijo.
»Dovolj je rušenja na Štajerskem,« se je oglasil tudi nekdanji župan občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, ki težko razume, da je ministrstvo s svojo neaktivnostjo zadeve pripeljalo tako daleč, da obstaja bojazen za zaprtje letališča.
