Zahod je v pospešenem zatonu

Michel Houellebecq spet vznemirja s svojimi opažanji in opazkami.

Objavljeno
26. oktober 2018 18.39
Posodobljeno
26. oktober 2018 21.31
Michel Houellebecq FOTO: AFP
Čeprav živi Michel Houellebecq življenje francoskega pisatelja: umetnike pa odlikujeta brezmejna domišljija in čudenje, mediji planejo po vsaki njegovi javni besedi. In potem se dogaja, tako je bilo z romanom Podreditev, recimo, da pisateljevo fikcijo vzporejajo z resničnostjo; kar mu je nemara všeč, četudi je kdaj negodoval, da mu pripisujejo preveč idejne angažiranosti.

V četrtek, ko so 62-letnemu pisatelju sledili pri tedniku Valeurs actuelles, je spet povedal marsikaj pikantnega, kajti tistega dne so mu v Belgiji podelili nagrado Oswalda Spenglerja, nemškega filozofa in zgodovinarja, ki se je podpisal pod Zaton Zahoda.
 
Michel Houellebecq je v svojem zahvalnem govoru – nagrado je dobil prav za Podreditev – povedal, da razmišlja o Zahodu z vidika dveh kriterijev, ki se mu zdita, tako se je pač intelektualno formiral, temeljna: »skozi demografijo in religijo«. Ali drugače: ključne teme, ki ga zanimajo, so Evropska unija, položaj islama in nadomestno materinstvo. »Pripravljen sem voliti vsakogar, ki se zavzema za izstop iz Evropske unije in Nata,« je izjavil in idejno segel še dlje proti robu, češ, kako se ne strinja povsem s [skrajno konservativnim] novinarjem Éricom Zemmourjem, ki se je pred leti podpisal pod kontroverzno knjigo Le Suicide français (Francoski samomor). V francoski zgodbi da je nekaj, kar ne izhaja iz samomora, ampak kar iz umora. »In krivca ni težko odkriti: to je Evropska unija.« Evropska unija po njegovem mnenju ubija narode, ki jo sestavljajo.

Na kratko še povzemimo, da se je Houellebecq obregnil tudi ob svojo priljubljeno temo: religijo, »ki je kazalec zdravstvenega stanja družbe«. Če je že treba tehtati med – arhaičnim, nereformiranim in zatorej problematičnim – islamom in krščanstvom, potem se zavzema, da prevaga krščanstvo. »V svojem zasebnem življenju sem imel priložnost spoznati, da ima religija moč spremeniti človekovo vedenje – edina to zmore, ob ljubezni.« Pri vprašanju demografije pa je, v povezavi z darwinistično teorijo in bojem za obstanek, poudaril, da je »najboljši način, kako preživeti tak: ne zmagati v tekmi, ampak se ji izogniti«. Francoski pisec je oster tudi glede nadomestne nosečnosti: »Nosečnost za žensko ni kar tako, saj spremeni njeno telo. Kupiti žensko telo je ogabno!« ...

Po vsem, kar opaža, lahko Houellebecq menda samo še prikima Oswaldu Spenglerju, saj tudi sam vleče iste zaključke: »Zahod je v pospešenem zatonu«.