Higiena in laž

Smo morda obsedeni s higieno, potem ko od marca vsak dan poslušamo priporočila strokovnjakov, naj si za zmanjšanje nevarnosti okužbe s sars-cov-2 pogosto in temeljito umivamo roke, naj jih redno razkužujemo, ob tem pa pazimo na kašljanje in kihanje v robec ali rokav? Smo v prizadevanjih, da bi ohranili zdravje, res postali bolj čisti?

Ljudje ob omembi higiene v glavnem pomislijo na telesno oziroma osebno higieno, bolj malo pa se jih ukvarja z mentalno ali duševno higieno, da ne omenjam čustvene, socialne in moralne higiene. Če že marsikdo poskrbi za telesno higieno, še ni nujno, da je čist tudi v glavi, da ima torej ustrezno pospravljeno podstrešje, kakor radi rečemo. Zato v javnem in zasebnem življenju redno spremljamo vedenjske odklone posameznikov, ki so skregani z zdravo pametjo in sodobnimi življenjskimi standardi v družbah, ki sledijo strpnosti, solidarnosti, neizrojeni demokraciji in vladavini neskorumpiranega prava.

V kriznem času silovito udarijo na plan vse vrste higiene, zato se v takih okoliščinah razkrijejo raznovrstne nečistoče. Biti zdrav v vseh pogledih je znanstvena fantastika. Medosebna komunikacija je vulgarna, strupena in napadalna, anonimno smetenje po družbenih omrežjih je normalni standard občevanja, izvoljeni predstavniki ljudstva se brez kančka moralne higiene norčujejo iz osnovnih etičnih kriterijev in politične kulture, oblastniki ob popolni odsotnosti empatije in le s ščepcem občutka za realnost zviška trobezljajo ne­umnosti, z ideološkim fanatizmom ter pohlepom po moči in vplivu pa delajo neizmerno, velikokrat nepopravljivo škodo narodu. In ta jih, besen, celo posnema. Ob odsotnosti higiene je razkroj človečnosti za vogalom.

Kaj ti bodo razkužene roke, če te bodo spet dobili s prsti v marmeladi? Kaj ti bo zaščitna maska, če tvoje oči lažejo? Kaj ti bo nastopaštvo, če je srce hladno, glavi pa vlada kaos?