Inventúra 

V aktualnih slovarjih slovenskega jezika uslovarjeni pomen samostalnika inventura »popisovanje blaga v zalogi na določen dan« oz. »popis blaga, zalog« pridobi ob koncu vsakega leta tudi tisti, v SSKJ mimogrede navrženi preneseni pomen: pregled življenja in pomembnih dogodkov, različnih osebnih, družbenih, političnih, kulturnih, gospodarskih, športnih dosežkov in presežkov, ki so zaznamovali življenje posameznika, skupnosti ipd. v iztekajočem se letu. Gre za premislek o opravljenem in načrtovanje prihodnjega.

Za premislek, kako smo preživeli to leto, kakšna je bilanca, kaj nas čaka … za čas za novoletne zaobljube.



Inventura značilnih skladenjskih okolij besede inventura v besedilnih korpusih pokaže, da se inventura navadno naredi, opravi, dela, napravi ali pa kar preprosto je. Izkazana je celo povsem sopomenska raba samostalnika popis.

Zanimivo se – zlasti v publicističnih besedilih – ob besedi inventura največkrat pojavljajo pridevniki nekakšen, opravljen, letni, temeljit, osebni, novoleten in življenjski, ki kažejo na doslej v priročnikih premalo upoštevani preneseni pomen, npr: Ideja letne inventure stanja politične kulture na Slovenskem sploh ni slaba, V ljubezni je že skrajni čas, da končno naredite temeljito inventuro, Najprej moramo jasno in stvarno razmisliti o sebi in svojih sposobnostih, znanju ter izkušnjah, narediti nekakšno osebno inventuro ipd.

Kaj pa mi? Smo že naredili inventuro tega leta svojega življenja? Vemo, kje smo in kam gremo?

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nataša Gliha Komac.