Odstop

Kot strela z jasnega je odjeknila novica ter preplavila domače in celo tuje medije, da je s svojega položaja odstopil naš premier. Pogostnost rabe dovršnega glagola odstopiti in njegove izpeljanke odstop se je občutno povečala, dogodek pa je samo eno povzdignil v besedo tedna.

V medijih bi se sicer za obe lahko uporabili sopomenki abdicirati in abdikacija s koreninama v latinskih abdicāre 'odreči (se), odpovedati (se)' in abdicātiō 'odpoved', a vse kaže, da se ob možni izbiri ne obotavljamo več in dajemo prednost takim, ki so dalj časa naše.



Beseda odstop je glagolnik iz odstopiti, spada v besedno družino iz glagola slovanskega izvora stopiti, ki ubeseduje pojem zavestne spremembe človekovega položaja, lahko popolnoma stvarno s korakom ali pa v prenesenem pomenu.
Najstarejša pisna potrditev za odstop sega v 18. stoletje, ko jo v Pohlinovem slovarju najdemo v pomenu 'ločitev od vere, versko odpadništvo'.

V obsežnejšem Gutsmanovem ima odstop več pomenov, saj je za glagolnike značilno, da nove pomene zlahka pridobivajo prek svojih besedotvornih predhodnikov glagolov, ko so ti rabljeni v različnih skladenjskih zvezah. Gutsman ponovno sporoča, da odstop označuje ločitev od vere in navaja skladenjsko predlogo odstopiti od vere, besedna zveza odstop morja pa pomeni isto kot sodobno oseka 'upad(anje) morske gladine'. Toda v Vodnikovem rokopisnem slovarju že sam odstop označuje oseko. Tudi tako nastajajo nove besede.



***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Metka Furlan.