Kariera pri stotih letih

Potem ko je postal redni obiskovalec fitnesa v Kjotu, je Takamicu Sava opazil, da na napravah ob sebi najpogosteje videva starejše ljudi. Profesor ekonomije že nekaj časa s posebnim zanimanjem spremlja trend staranja družbe, zato ga je še toliko bolj pritegnilo dejstvo, da zahaja v fitnes toliko starejših od 65 let.

»Prav nič ne bi pretiravali, če bi rekli, da je v klubih za fitnes med člani najmanj petina pripadnikov generacije baby boom, ki imajo danes okoli sedemdeset let,« je zapisal v enem od svojih esejev. In to število se bo le še povečevalo, saj se v državi, ki se po eni strani bojuje s pomanjkanjem delovne sile, po drugi pa trpi zaradi pospešenega staranja družbe, starostna meja, ko se je mogoče upokojiti, nenehno zvišuje. To pomeni, da je čedalje več starejših Japoncev, ki še vedno delajo, in za vse te ljudi je še kako pomembno, da ohranjajo dobro telesno kondicijo, ki praviloma pomeni tudi boljše mentalno stanje.

V pokoj pri sedemdesetih

V kampanji, ki jo je premier Šinzo Abe septembra vodil pred ponovno izvolitvijo za predsednika Liberalnodemokratske stranke (LDP), je med drugim obljubil priprave na »obdobje stoletnega življenja«. Ob tem je dejansko spodbudil javno razpravo o zaposlovanju starejših od 65 let (ali podaljševanju delovne dobe), ki trenutno sestavljajo več kot 28 odstotkov japonskega prebivalstva. Glede na to, da je Japoncev te starosti, ki še vedno delajo, 8,07 milijona, kar pomeni 12,4 odstotka celotne razpoložljive delovne sile, je jasno, da je treba spremeniti tudi zakon.

Po sedanjem zakonu pridobijo zaposleni v zasebnem sektorju pravico do prejemanja pokojnine, ko dopolnijo 65 let starosti, pri čemer lahko med 60. in 70. letom izbirajo čas, kdaj točno se bodo upokojili. Čim pozneje se upokojijo, tem višja je pokojnina. Pa vendar so do zdaj Japonci najpogosteje prenehali delati po dopolnjenem 65. letu, kar je veljajo za optimalno starostno mejo. V skladu z novo politiko bo zdaj ministrstvo za delo in socialno varstvo zgornjo mejo za upokojitev zvišalo na starost več kot 70 let in s tem podaljšalo tudi postopno zviševanje mesečnega zneska nad to starostno mejo. Za zaposlene v javnem sektorju je sedanja starostna meja za upokojitev 60 let, a jo bodo v skladu z novim zakonom zvišali na 65 let.

Predlagajo celo odpravo starostne meje za upokojitev

Pravzaprav je več strokovnjakov celo predlagalo vladi, naj preprosto odpravi starostno mejo za obvezno upokojitev, ki je bila, kot pravijo, uvedena v časih, ko se je japonsko gospodarstvo opiralo na mlado populacijo, ko je država ustvarjala visoko stopnjo rasti, tako da je bila še smiselna potreba po tem, da se starejši prebivalci zaščitijo pred izkoriščanjem. Danes je vse drugače, pravi Šigeo Kašivagi, profesor ekonomije na univerzi Keio. S tem ko je japonsko gospodarstvo dozorevalo, je začela rast pešati, hkrati pa se je prebivalstvo staralo, tako da se je vse pogosteje dogajalo, da so starejši uslužbenci tudi po upokojitvi ostali na svojem delovnem mestu, vendar so za svoje delo prejemali nižjo plačo, ali pa so bili v podrejenem položaju. Če smo dvignili glasu proti seksizmu, pravi profesor Kašivagi, in če nasprotujemo šovinizmu na etničnem temelju, mar ni prišel čas, da se začnemo bojevati tudi proti »ageismu«, diskriminaciji starejših?

Hkrati z odpravo starostne meje za upokojitev, pravi Šigeo Kašivagi, bi bilo treba bistveno povečati možnosti pri izbiri delovnega mesta. Na Japonskem je namreč v navadi, da delavci vse do konca delovne dobe ostanejo v podjetju, v katerem so dobili prvo zaposlitev, kar je v popolnem nasprotju z zahtevami sodobnega trga in mednarodne konkurence.

Če bi res odpravili starostno mejo za upokojitev, bi bilo treba ta ukrep dopolniti z možnostjo, da bi si lahko starejši uslužbenci poiskali delo, ki bi bolj ustrezalo njihovi starosti in tudi izkušnjam, pri tem pa naj bi bili za to svoje delo plačani izključno v skladu s prispevkom, ki ga ustvarijo za določeno družbo ali ustanovo.

Direktorji lepote

Da so lahko uslužbenci s srebrom v laseh »poslovno zlato«, so pokazale nekatere družbe, v katerih najbolj cenijo prav visoko starost. Tak primer je podjetje Pola, proizvajalec kozmetike, ki na položaju »direktorjev lepote« v glavnem zaposluje ženske. Ena od njih je že dopolnila sto let in prav njena negovana koža, zaradi katere je videti veliko mlajša, kot je v resnici, je sama po sebi najboljša reklama za kremo proti gubam, ki jo ta družba ponuja strankam.

Zaposlovanju starejših so sicer najbolj naklonjene tiste japonske proizvodne družbe, ki imajo tudi same dolgo zgodovino in ki namenjajo največjo pozornost kontinuiteti in ohranjanju standarda kakovosti. Za družbo Isoda Metal, ustanovljeno leta 1905, ki izdeluje dele za ladje in različna plovila, tudi podmornice japonske vojske in patruljne ladje za obalno stražo, je najpomembneje, da se obrtniške tehnike prenašajo na naslednje generacije, zato dobre delavce zadrži v podjetju kot inštruktorje, in to celo dolga leta po tem, ko dopolnijo starost, predvideno za upokojitev. Tako je kar četrtina njihovih delavcev starih med 60 in 80 let.

V času, ko so Beatlesi prepevali Ko jih bom imel 64, opozarja Kaori Šodži, kolumnist Japan Timesa, je bila povprečna življenjska doba na svetu 52 let. Lani je Šinzo Abe ustanovil svet za oblikovanje družbe stoletnega življenja in na prvem sestanku tega telesa poudaril, da je današnjih 70 let enako nekdanjim 50. »Jaz jih bom letos dopolnil 63,« je dejal Abe, »a se počutim, kot da jih imam 53.« Abe je še vedno predsednik stranke in premier ter tako z lastnim zgledom kaže, da vstopa Japonska v obdobje brez jasne starostne meje za upokojitev. »Me boš še potrebovala, me boš še hranila, ko jih bom imel 64?« so prepevali Beatlesi. Bom lahko začel graditi kariero, ko jih bom imel sto, bi bilo za ta čas primernejše vprašanje.