Mornarica

Bojan se je javil z Žuta in nas dražil z ugorjem, kavalom, dvema škarpočema, fratrom, vrano, sipo, rakovico in še s katerim morskim čudom. Beseda je nanesla na murene in poklical je Drago s Kravljačice, ker imajo tam polne vrše muren, hobotnic in podobnih »beštij«. »Imaš kak poseben recept za murene,« me vpraša, ker jim kuharska domišljija počasi pojema, potem ko so iz hobotnic že delali polpete in jim osmeronogi polipi najbrž že iz ušes štrlijo. Ne vedo pa, da so se z jadranskimi murenami radi sladkali že vsega siti stari Rimljani.

Miško z Raba ugovarja, da so veliki fratri in več kot kilski arbuni (riboni) vrhunec mornariške naslade. Ima halucinanten recept za škarpoče. Prereže jih s hrbta proti trebuhu po dolgem na pol, tako da trebušna koža ostane cela in potem taki dve polovički čokate ribe lažje popeče na žaru.



Sledi prepričevanje o tem, katera riba najbolj zmeša glavo. Joco je tik ob Bohinjskem jezeru stavil na kovača iz moje peči. Sam trdim, da sem najboljšega šanpiera okusil na Mali Ravi. Bil je povsem enostaven: velik, svež, brez dodatkov, samo z oljčnim oljem, popečen nad žarom iz dalmatinskih borovcev. Zagotovo sta nekaj okusa dodala tudi vetrič, ki pihlja med Dugim in Ravo, in domača kapljica. Okus je kajpada najbolj odvisen od trenutka, tisočerih našim čutom neznanih primesi in predvsem lakote.

Prvo pravilo ljubiteljev rib je po legendi športnega ribolova na Jadranu Josipa Basiolija: »Jij ribu iz mora!« (prosto po Hektoroviću). Svežost je najtežje dosegljiva prvina v mornariškem mojstrstvu. In največja napaka? Ko obetavno, svežo ribo uničimo z obilico čebule, česna in peteršilja. Potem niti ni čudno, če večina nepoznavalcev naše mornarice trdi, kako je od vseh ribic, ki so jih probali, še najboljša  - svinjska ribica.

Morda pa bi danes za spremembo velike tigraste kozice na žaru s posebno paradižnikovo in vinsko omako, ali še raje hobotnico v rdečem vinu s popraženimi pinjolami. Danes je petek, pravi dan za mornarico, še posebej po dolgih dneh kranjskih klobas v hribovskih kočah.