Obdobje po nošenju trenirk

Modni poznavalci so prepričani, da bodo v ospredje znova prišli skrbneje ukrojena in prestižnejša oblačila ter izoblikovan osebni slog.

Objavljeno
12. maj 2020 06.00
Posodobljeno
12. maj 2020 11.50
Modni oblikovalec Christian Dior je ženskam po vojnem pomanjkanju z novim videzom, ki ga simbolizira bel oprijet suknjič s širokim plisiranim črnim krilom, rokavicami in zašiljeni salonarji s tanko peto, povrnil feminilnost. Foto Arhiv Muzeja V & A
Pandemije, recesije in drugi zgodovinski dogodki spreminjajo tudi modo. Ameriška modna zgodovinarka Einav Rabinovitch-Fox je v reviji Teen Vogue spomnila, da je tuberkuloza ob koncu viktorijanske dobe pripomogla k zatonu značilnih oblek, saj so zdravniki ženskam odsvetovali dolga krila zaradi pobiranja bacilov s tal, v omejenem gibanju zaradi korzetov pa prepoznavali dodaten dejavnik tveganja za to bolezen.

Že večkrat se je menda pokazalo, da v času gospodarske rasti praviloma cveti prodaja hlač, kril ali kratkih hlač, med recesijo se poveča nakup zgornjih delov, kar – med drugim zaradi videokonferenc od doma, ob katerih slika ne sega pod popek – potrjuje tudi sedanja prelomnica za človeštvo.

Ta je maske že spremenila v modni dodatek, usklajen z obleko, z večanjem prodaje na portalih second hand utrdila modni status vintidža ter v ponudbi novih oblačil prinesla oživitev naravnih materialov in naravnih barv, saj ti delujejo pomirjajoče.



Modni poznavalci so prepričani, da bodo po obdobju nošenja trenirk in pižam še tisti, ki pred pandemijo na obleko niso veliko dali, v to področje vložili več truda, da bodo v ospredje znova prišli skrbneje ukrojena in prestižnejša oblačila ter izoblikovan osebni slog. Podobno kot se je z novim videzom francoskega oblikovalca Christiana Diorja po drugi svetovni vojni končalo obdobje restrikcij, mračnosti, resnosti in uniformiranosti.

image
Da ženske globoko v sebi tudi v najbolj dramatičnih okoliščinah skrivajo privlačnost in zapeljivost, je Dior spoznal med vojno. Foto Arhiv Muzeja V & A


Med vojno, ko je ženske v rodnem Granvillu opazoval med listanjem pariških modnih revij, je spoznal, da globoko v sebi skrivajo privlačnost in zapeljivost tudi v najbolj dramatičnih okoliščinah. Zamislil si je obleke, oblikovane po silhueti ženskega telesa, povojno leto 1947, je dejal, je bilo psihološko čas, da se jim povrne feminilnost.

Že koronavirusna karantena je pri nekaterih rodila te vrste eskapizem: obleči se lepo, selfi pa deliti na instagramu. Da o italijanskih gospeh, ki so doživele Diorjevo revolucijo ter v najbolj tragičnih dneh leta 2020 s klicem frizerja na dom tvegale celo življenje, niti ne govorimo.