Modna revolucija za pokoronavirusni svet

Danes, dan pred 7. obletnico zrušitve bangladeške tekstilne tovarne Rana Plaza, bo 65 organizacij civilne družbe predstavilo predlog strategije za preoblikovanje industrije tekstila, oblačil, usnja in obutve v pokoronavirusnem svetu. To bo uradni poziv evropski komisiji, evropskim poslancem in vladam držav članic, naj vključijo predloge v novo evropsko strategijo za tekstilno panogo, ki bo sledila zapisanemu v evropskem zelenem dogovoru (European Green Deal).

Prav pandemija koronavirusa je v svetovni oblačilni industriji, ki zaposluje 50 milijonov ljudi, dodobra razgalila tisto, na kar nevladne organizacije opozarjajo že leta. Ko je čez noč upadlo povpraševanje in se je zarisala negotova prihodnost, so velike znamke v enem tednu v Bangladešu odpovedale naročena oblačila v vrednosti 1,37 milijarde evrov, s plačili zamujajo in zahtevajo dodatne popuste. Zaradi neravnovesja moči v dobavni verigi je breme krize zaradi koronavirusa padlo na ramena najranljivejših – proizvajalcev, ki že tako živijo iz rok v usta in velikokrat vnaprej na lastne stroške nabavljajo material, ter njihovih delavk in delavcev, ki so dokončno pahnjeni na rob preživetja.


 

Prostovoljne zaveze niso obrodile sadov

V tednu modne revolucije ob obletnici Rana Plaze, največje katastrofe v zgodovini oblačilne industrije, v kateri je med šivanjem za svetovne znamke izgubilo življenje več kot 1100 ljudi, še dvakrat toliko jih je utrpelo poškodbe, nevladniki ozaveščajo potrošnike o pravem obrazu (poceni) mode. Letos ima posebno težo zaradi tako imenovane senčne strategije civilne družbe, za katero je dala pobudo iniciativa organizacij pravične trgovine Fair Trade Advocacy Office, saj prostovoljne zaveze niso pripomogle k pravični in trajnostno usmerjeni tekstilni industriji. Zato je čas, so poudarili v uradni izjavi, da jo voditelji EU ponastavijo.



Med drugim so predlagali, da bi bila podjetja pravno odgovorna za celotno dobavno verigo, kar bi pristojne evropske institucije tudi nadzorovale, strožja okoljska pravila o oblikovanju in proizvodnji tekstilnih izdelkov na trgu EU, pravno in finančno odgovornost proizvajalcev, ko njihovi izdelki postanejo odpadki, ter ukrepe za spodbujanje preglednosti. Blagovne znamke in trgovci na drobno bi bili zakonsko dolžni spoštovati pogodbe in končati kulturo nepoštenih plačilnih praks, ki se jasno kažejo v trenutni krizi. Predlog omenja, da bi morala biti tudi javna naročila (delovnih) oblek in drugega tekstila, za katerega države članice vsako leto zapravijo 8,6 milijarde evrov, slediti načelu pravičnosti in varovanju okolja.



Senčno strategijo bodo poslanci evropskega parlamenta Delara Burkhardt, Heidi Hautala in Helmut Scholz danes poslali kolegom v skupnem pismu oziroma poslanici. Trojica slovenskih evropskih poslancev Franc Bogovič, Tanja Fajon in Milan Brglez je že doslej podpirala aktivnosti nevladnih organizacij v Sloveniji, ki si prizadevajo za ureditev razmer v tekstilni industriji.
 

Pozivi potrošnikom

Živa Lopatič, vodja zavoda za pravično trgovino 3MUHE, ki bo modno revolucijo v Sloveniji do ponedeljka širila po družbenih omrežjih, je povedala, da predlog strategije vsebuje praktične rešitve in modele, ki so v EU uspešno uveljavljeni že v drugih panogah, denimo trgovini z lesom. Tega v EU ni mogoče uvoziti brez ustreznih certifikatov.

»Potrošniki, ki jih te dni pozivamo, naj uporabljajo oblačila čim dlje, lahko s svojo izbiro naredimo veliko, ne pa vsega, zato mora EU vzpostaviti strožjo zakonodajo,« je poudarila. Omogočanje industrije poceni oblačil je po njenih besedah nekakšno kupovanje socialnega miru, saj potrošniki, ki v resnici večino prihodkov zapravijo za življenjske stroške in hrano, še zlasti če kupujejo kakovostnejšo, tako dobijo občutek, da si kljub vsemu lahko nekaj privoščijo. »Tudi v finančni krizi, ki se že kaže, bodo prav najbolj prizadeti najbolj dovzetni za to, da si privoščijo nekaj zelo poceni, in to bodo velikokrat tudi nova poceni oblačila.«