Fosile te gigantske želve so našli v kolumbijski puščavi Tatacoa in v venezuelski regiji Urumaco, poroča BBC. Prve fosile te vrste želve so odkrili že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je o tej približno štirimetrski živali ostalo še veliko neraziskanega.
Želva, katere fosil je velik kot avtomobilska limuzina, je poseljevala obsežna zemljišča mokrišč še pred nastankom rek Amazonka in Orinoko.
Preberite še:
Nova vrsta želve že med najbolj ogroženimi vrstami
Nova vrsta želve že med najbolj ogroženimi vrstami
Želvji samci so imeli naprej usmerjene rogove na obeh straneh oklepa. Globoke brazgotine, ki so jih našli na fosilih, kažejo, da so rogove po vsej verjetnosti uporabljali kot kopje za boj proti tekmecem. Prav gigantska velikost želve Stupendemys je bila ključna v obrambi pred drugimi velikimi plenilci. V enem od fosilov so našli odtis zoba velikega krokodila.
Raziskovalci so odkrili tri metre dolg oklep in spodnjo čeljustno kost, na podlagi katere so dobili več informacij o njenem prehranjevanju. Predvidevajo, da je velikanska želva živela na dnu jezer in rek ter se prehranjevala z majhnimi živalmi, rastlinjem, sadjem in različnimi semeni.
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančni oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber. Danes poznamo okoli 300 živečih vrst želv, mnoge med njimi so zaradi počasnega premikanja in dolgega generacijskega časa kritično ogrožene. Želve so ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev.