Vesoljska postaja v Daxingu

Morska zvezda, pavji rep, vesoljska postaja – to so le nekateri od vzdevkov, s katerimi so poimenovali novo mednarodno pekinško letališče Daxing (predmestje kitajske prestolnice). In res, orjaško letališko poslopje rdečkasto rumene barve spominja na šestkrakega morskega iglokožca ali nezemljana iz Osmega potnika, ki se je na tla prisesal 46 kilometrov južno od središča kitajske prestolnice. Novo letališče, ki je odprlo vrata 1. oktobra ob 70. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske, je po istanbulskem največje letališče na svetu s samo enim potniškim terminalom.

Terminal se razteza na 700.000 kvadratnih metrov, celotno letališče s pristajalnimi stezami pa obsega 47 kvadratnih kilometrov. Na Kitajskem napovedujejo, da bo do leta 2025 z več kot sto milijonov potnikov na leto postalo tudi letališče z največ potniškega prometa na svetu, s čimer bo prehitelo sedanje največje v Atlanti v ZDA.



Kitajske pristojne službe so se za gradnjo novega letališča v prestolnici odločile zato, da bi razbremenile že obstoječe, ki je zaradi rastočega potniškega prometa začelo pokati po šivih. Letališče Beijing Capital bo sicer delovalo še naprej, vendar bo novo prevzelo večino potniškega prometa.
 

V duhu rdečega zmaja

Gradnja letališča Daxing, ki je dobilo ime po predmestju, v katerem je, je trajala pet let, poslopje in vzletno-pristajalne steze pa je gradila vojska delavcev – pri zahtevnih fazah gradnje jih je bilo na gradbišču tudi več kot štirideset tisoč, je poročal BBC. Kitajske davkoplačevalce je projekt stal deset milijard evrov. Načrte za terminal je zasnoval arhitekturni biro Zahe Hadid v sodelovanju s francoskim podjetjem ADP Ingeniérie, studio Lead 8 iz Hongkonga pa je oblikoval enega od šestih krakov terminala, v katerem bodo nakupovalno središče, prostori za varstvo otrok, restavracije in celo interaktivni hotel za domače živali.



Na novem letališču bo tudi pridih dežele rdečega zmaja; to bo še posebej razvidno v petih razkošnih čakalnicah, kjer bodo čaje stregli v dragocenem porcelanu in v katerih bo prostore krasila svila, tam bodo tudi miniaturni kitajski vrtovi. Letališka stavba ima dve etaži, letališče pa sedem vzletno-pristajalnih stez, od katerih bo eno uporabljalo kitajsko vojaško letalstvo. »Daxing je pravi aeropolis (letališko mesto), ki nam razkriva, kako bodo v prihodnosti videti vsa mesta, kjer bodo zabrisane meje med prevozništvom, prenočišči, nakupovanjem in zabavo,« je za spletni portal International Airport Review povedal Simon Chua, soustanovitelj in izvršni direktor biroja Lead 8.

Okolju prijazno letališče

Daxing se lahko pohvali tudi z najsodobnejšo tehnologijo, kot so programi za prepoznavanje obrazov, roboti za pomoč potnikom in radiofrekvenčne identifikacijske naprave za sledenje prtljage. »Prvo okolju prijazno letališče«, kot ga oglašujejo Kitajci, je energetsko varčno, kar deset odstotkov energije dobi prek obnovljivih energetskih virov. Posebna stekla preprečujejo uhajanje toplote, na strehi terminala je nameščenih kar osem tisoč oken različnih velikosti, skozi katera pronica svetloba, na strehah sosednjih avtomobilskih garaž in hangarjev za letala pa obratuje sončna elektrarna.



S strehe stavbe prav tako zbirajo deževnico, energijo za gretje in hlajenje pa bodo delno pridobili od geotermalnih črpalk, nameščenih v reki Yongding. Letališče bo z mestom povezano s hitrimi vlaki, pod terminalom so zgradili poseben center za transport, v katerem bodo potnikom na razpolago dve železniški postaji in tri podzemne železnice. Kitajci so večkrat dejali, da je Daxing veliko več kot peščica vzletno-pristajalnih stez, pravo sodobno integrirano transportno vozlišče, ki bo združevalo hitro železnico, avtoceste in direktne železniške povezave pod streho letalskega terminala. Poleg tega so obljubili, da bo z vlaki, ki vozijo s hitrostjo 160 kilometrov na uro, v središče mesta mogoče prispeti v »pičlih« dvajsetih minutah.

Na kmetijskih površinah

Kljub številnim novostim in najsodobnejši tehnologiji so nekateri kritiki dejali, da bo novo letališče še dodatno obremenilo že tako obremenjen zračni prostor nad Pekingom, mestom, ki je potnikom dobro znano po letalskih zamudah. Za gost promet je delno odgovorna tudi kitajska vojska, ki upravlja z večino zračnega prostora (kot navaja New York Times, kitajsko vojno letalstvo razpolaga s kar 70 odstotkov celotnega zračnega prostora na Kitajskem, zato so komercialna letala prisiljena leteti v ozkih koridorjih, kar povzroča precejšnje zamude).



Po napovedih bo Kitajska med letoma 2024 in 2025 prehitela ZDA kot največji letalski potniški trg na svetu, predstavniki oblasti v Pekingu pa so se odločili, da bodo skoraj pridobljeni naziv okronali z največjim letališčem, še enem v nizu megalomanskih gradbenih projektov, po katerih je znana ta država.

Letališče so zgradili na kmetijskih površinah na jugu mesta; pri tem so pristojne službe porušile enajst vasi in izselile kar 20.000 ljudi. V zameno je vsak prebivalec dobil 135.000 evrov povračila in nepremičnino v velikosti 50 kvadratnih metrov. Kljub denarnim izplačilom in novim bivališčem pa niso bili zadovoljni. »Nismo imeli izbire, odločili so namesto nas,« je povedal eden od prebivalcev vasice Ligezhuang, ki je »izginila v letališču«.
––––––––––––
Avtor je zaposlen v Delovnici.