Nad fotografijo kontrolnega stolpa v obliki tulipana – turškega narodnega simbola – se je bohotil slogan »Prihodnost potovanj: spoznajte eno od tehnološko najbolj naprednih letališč na svetu«. Gre za prestižni gradbeni projekt in državni ponos, je poudaril tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. »Letališče je gradbeni dosežek, ki je lahko zgled svetovni arhitekturi, gradbeništvu, letalstvu in gospodarstvu.« Orjaški terminali in nove vzletne steze so nadomestili nekdanje Atatürkovo letališče, ki je zaradi čedalje večjega prometa postalo premajhno za metropolo.
Istanbul je namreč zadnja leta postal priljubljena letalska destinacija, saj leži na stičišču dveh celin in je izvrstna izhodiščna točka za potovanja. Novo letališče naj bi letos sprejelo kar 90 milijonov potnikov, do leta 2027, ko bodo predvidoma končani vsi letališki kompleksi, pa naj bi število naraslo na 200 milijonov, s čimer bo največje na svetu po številu potnikov. Razprostiralo se bo na 80 milijonov kvadratnih metrih, na površini, večji od otoka Manhattan, so zapisali v reviji Architectural Digest.
Sodobni arhitekturni biser s pridihom starega Carigrada
Letališče leži na evropski strani Bosporja blizu obale Črnega morja, od središča mesta je oddaljeno 35 kilometrov. Turčija je megalomanski projekt zaupala londonskima arhitekturnima birojema Grimshaw in Haptic ter norveškemu Nordic Office of Architecture. Letališka poslopja so zasnovali po arhitekturnem značaju Istanbula, ki je bogat z barvami in vzorci ter ima tako evropski kot azijski značaj.
Še nekaj podrobnosti ...
• Gradnja je stala 10,5 milijarde evrov.
• Megalomanska selitev z Atatürkovega letališča je trajala 45 ur. Opremo je prevažalo sto tovornjakov, prepeljali so je več kot 47.000 ton.
• Med gradnjo je zaradi hitenja umrlo 27 delavcev.
• Zaradi slabih delovnih razmer so delavci protestirali, zaradi česar so morali začetek obratovanja odložiti za nekaj mesecev.
• V Istanbulu še vedno obratuje tudi mednarodno letališče Sabihe Gökçen, kjer pristajajo večinoma letala nizkocenovnih prevoznikov.
• Gradnja je stala 10,5 milijarde evrov.
• Megalomanska selitev z Atatürkovega letališča je trajala 45 ur. Opremo je prevažalo sto tovornjakov, prepeljali so je več kot 47.000 ton.
• Med gradnjo je zaradi hitenja umrlo 27 delavcev.
• Zaradi slabih delovnih razmer so delavci protestirali, zaradi česar so morali začetek obratovanja odložiti za nekaj mesecev.
• V Istanbulu še vedno obratuje tudi mednarodno letališče Sabihe Gökçen, kjer pristajajo večinoma letala nizkocenovnih prevoznikov.
Pri projektiranju visokih, obokanih prostorov v notranjosti glavnega terminala jih je navdihnila Sulejmanova mošeja, ena najznamenitejših in najlepših v mestu. »Odtenki Istanbula odsevajo v letališču, padajoča streha terminala ustvarja igro svetlobe, subtilno paleto barv in diskretne vzorce,« so zapisali na uradni strani letališča. Skozi številne strešne odprtine, ki spominjajo na muzej Louvre v Abu Dabiju, sončna svetloba razsvetljuje ključne predele letališča, kot so vhodi in območja varnostnih pregledov, okenca za kontrolo potnih listov, povezave z vlakom.
Tudi zunanjost je do potnikov prijazna, načrtovanih je veliko zelenih površin, kar 25.000 podzemnih parkirnih prostorov, ko bo letališče povsem končano, bo imelo brezcarinsko prodajalno na 55.000 kvadratnih metrih, hotele, konferenčne dvorane, otroška igrišča, celo velnes. Krona vsega je 90-metrski kontrolni stolp, ki posnema tulipanov cvet. Rastlina je bila zelo priljubljena v času sultana Sulejmana Veličastnega v 16. stoletju, ko je Osmansko cesarstvo doseglo vojaški, politični in gospodarski razcvet.
Prvo pametno letališče
Novo letališče se lahko pohvali tudi s kopico inovativnih tehnoloških pripomočkov. »Pametna tehnologija bo dramatično spremenila upravljanje letališč. V Istanbulu uporabljajo najsodobnejše naprave in računalniške programe, ki pospešujejo vse letališke postopke in potnikom tako olajšajo potovanje,« je za Forbes dejal Cenk Ocal, direktor newyorškega urada družbe Turkish Airlines, in dodal, da so turške skupine strokovnjakov proučile in obiskale najsodobnejša svetovna letališča, njihove najbolj domiselne tehnološke rešitve pa so nato vključili v istanbulsko letališče.
Med sodobnimi sistemi izstopata program A-CDM (skupni sistem odločanja), ki lajša pretok podatkov med letalskimi družbami, zaposlenimi na letališču, državnimi službami ..., in četrta različica sistema z oznako A-SMGCS, ki vse operacije na letališču usklajuje s površinskim radarjem, kar omogoča hitro in varno delovanje tudi ponoči in ob slabši vidljivosti.
Na terminalih vas bodo dočakali kar roboti
Med drugim so vgradili kar 40.000 pametnih led svetil, ki se bodo sama prižigala in ugašala glede na informacije, ki jih bo posredoval nadzorni sistem za sledenje letalom in potnikom. Nov je biometrični pregled potnih listov, ki so ga razvili v sodelovanju z oddelkom za informatiko turške policije. Tovrstna kontrola identificira potnike s turškim državljanstvom po prstnih odtisih in s prepoznavo obrazov, kar po navedbah letaliških služb občutno izboljša pretok ljudi.
Kljub vsemu bodo potnikom verjetno najbolj ostali v spominu roboti, ki naj bi jih bilo v prihodnjih letih na terminalih čedalje več. Sprejemali bodo potnike, jih oskrbeli s splošnimi informacijami in jim pomagali najti pot po orjaških letaliških dvoranah. Turki so jih razvijali z vodilnimi digitalnimi podjetji, kot so Micro Focus, Hitachi in Cisco.