Morda na vse skupaj gledam čisto napačno, a veliko mi o posamezniku pove dejstvo, s čim je zadovoljen. Kaj ga razveseli. Zna najti »potešitev« v majhnih, na videz nepomembnih stvareh ali za srečo nujno potrebuje v nebo vpijoče drage materialne dobrine? Oscar je vedel. Jaz počasi spoznavam.
Nekaj stvari je, za katere mi ni bilo nikoli škoda denarja. Potovanja, knjige in – rože. Čeprav se je zgodilo, da je bila turistična vodnica slaba, mi to ni vzelo veselja do odkrivanja lepot določenega mesta. Tudi pri knjigah se mi večkrat pripeti, da me prvih nekaj strani ne pritegne in jo odložim za nedoločen čas. Kljub vsemu nikdar ne pomislim, da sem stran vrgla 20 ali 30 evrov. Knjiga me bo že poklicala, ko bo čas za to. Potem so tu rože, ki pogosto ovenijo, pa če se jim posvečam še s takšno ljubeznijo, zato me je izučilo, da domov prinašam tiste »manj zahtevne«. Potem opazujem in štejem.
Vsak cvet, vsak nov popek mi nariše nasmeh na usta in da, neredko moje »trofeje« pristanejo na družbenih omrežjih. Ko namreč pravim, da sem pogosto zadovoljna z malenkostmi, še zdaleč ne trdim, da sem popolna. Del življenja so vse te »male« reči, tisti nepogrešljivi, preprosti del življenja.
---