»Včasih, ko lenobno drsim po jezeru Walden, preneham živeti in začenjam biti,« je dejal Henry David Thoreau.Ljudje smo utišali preveč čudovitih glasov sveta, ki so nam govorili o velikih skrivnostih bivanja. Za to gre: ujeli smo se v zapletene banalnosti vsakdanjega življenja in premalo samo – smo.Slišal sem za skupine rojakov, ki pod perutjo evropskega projekta ničelne stopnje odpadkov preletavajo Evropo od Lizbone do Bukarešte (prek kakšne delavnice v Bruslju, seveda, brez tega vrtinca evropske ideje pač ne gre) in razglabljajo, kako bi sodržavljane okužili s sijajno idejo o skupnosti brez odpadkov. Če pomislim na ...