Zakon za kakovostno strokovno usposobljenost vseh v gradnji

Zaradi zabrisane razmejitve pooblastil med gradbenimi inženirji in arhitekti je ogrožena varnost ljudi in objektov.

Objavljeno
25. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
25. avgust 2020 06.00
V Sloveniji se še nismo srečali s katastrofami razsežnosti zrušitve kakšnega pomembnega gradbenega objekta. FOTO: Tomi Lombar/Delo 
Gregor Ficko
Gregor Ficko
V medresorskem usklajevanju in javni razpravi je od 30. julija osnutek novega gradbenega zakona (GZ-1), ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Vzrokov, da se je ministrstvo lotilo priprave novega besedila, je več, glavni je ta, da je bil zdaj veljaven zakon iz leta 2017 sprejet brez temeljitega premisleka. V veliki meri je obšel pripombe strokovne javnosti in žal ne izpolnjuje osnovnih načel in usmeritev, ki bi jih sodobno napisan zakon skladno s trenutnimi zahtevami sodobnega graditeljstva moral omogočati pri zagotavljanju javnega interesa na tem področju. Ta se mora kazati v varnosti grajenih objektov in njihovih uporabnikov.

image
Gregor Ficko FOTO: Osebni arhiv
Slovenska gradbena stroka, ki jo sestavlja več kot tri tisoč gradbenih inženirjev in tehnikov, več kot sedem tisoč gradbenih podjetij in devet tisoč samostojnih podjetnikov ter s svojo dejavnostjo tvorijo pomemben delež domačega BDP, je tako prek svojih dveh matičnih zbornic, Inženirske zbornice Slovenije (IZS) ter Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, in prek civilne družbe pristojno ministrstvo dovolj dolgo opozarjala na ključne pomanjkljivosti obeh trenutno veljavnih gradbenih zakonov, in sicer gradbenega zakona – GZ (UL RS št. 61/17 in št. 72/17) in zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti – ZAID (UL RS št. 61/17), ki čedalje bolj ogrožajo nemoteno ter uspešno delovanje slovenskih gospodarskih subjektov na področju gradbeništva kot tudi zaposlenih v reguliranih poklicih.

Menimo, da je skrajni čas, da slovenska politika končno opravi svojo nalogo v okviru izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter pripravi takšno zakonodajo, ki bo celotni verigi gradbene dejavnosti, od naročnikov, projektantov, nadzornikov do izvajalcev, omogočala optimalno delovanje. Hkrati bo poskrbela tudi za ekonomsko in tehnično strokovno rast ter razvoj gradbeništva. Kot zagovorniki absolutnega legalizma in najvišje stopnje demokratičnosti v državi od izvršilne oblasti pričakujemo odprto in korektno medsebojno sodelovanje pri iskanju tako za stroko kot za javni interes najboljših in najustreznejših zakonskih rešitev. Te morajo slovenskemu gradbeništvu omogočati zanesljivo, kakovostno, varno in ekonomsko učinkovito, ne nazadnje pa tudi estetsko gradnjo javnih in zasebnih objektov. Samo to je lahko primarni javni interes tako slovenske gradbene stroke kot laične javnosti.

Slovenski gradbeni inženirji zato ob pripravi novega gradbenega zakona od pristojnega ministrstva pričakujemo ureditev ključnih pogojev za zagotovitev nadaljnjega obstoja poklica gradbenih inženirjev. Obenem apeliramo na odpravo tistih delov zakona, ki so trenutno škodljivi za slovensko gospodarstvo, grajeno javno dobro in ne nazadnje za socialnopravno varnost slovenskih gradbenih inženirjev, hkrati pričakujemo tudi nujno posodobitev zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), ki trenutno še velja v nespremenjeni obliki.

Ključno vprašanje, ki ga slovenski gradbeni inženirji želimo argumentirano odpreti pri pripravi novega gradbenega zakona, je zagotavljanje kompetentnosti in strokovne usposobljenosti pri izvajanju pooblastil. Slednje tako ZAID kot tudi gradbeni zakon podeljujeta pooblaščenim inženirjem in arhitektom. Graditeljska stroka je namreč prepričana, da pooblastila, ki jih pooblaščenim arhitektom podeljujejo trenutno veljaven 4. člen ZAID ter 12. in 13. člen gradbenega zakona in jim omogočajo, da v praksi lahko nastopajo kot vodje projektov in vodje nadzorov na zahtevnih gradbenih objektih, kot so cestne gradnje, železniške gradnje, predorske gradnje, premostitvene konstrukcije (viadukti, mostovi), pristanišča, letališča in visoke zgradbe, po primerljivosti vsebine in obsega obeh študijskih programov gradbeništva in arhitekture, ki so v okviru obvladovanja praktičnih znanj na področju zagotavljanja statične in dinamične zanesljivosti ter trdnosti grajenih objektov vezani na zagotavljanje njihove inženirske stabilnosti in varnosti, ter opravljenih strokovnih izpitih izrazito presegajo kompetentnost in ustrezno strokovno usposobljenost arhitektov.

Pri tem je treba slovenski strokovni in laični javnosti jasno povedati, da pooblaščeni arhitekti nimajo pridobljenih ustreznih strokovnih kompetenc in znanj za zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zahtev iz veljavnega 15. člena gradbenega zakona kot tudi temeljnih zahtev gradbenega zakona ter zaščite javnega interesa pri graditvi objektov po 2. členu gradbenega zakona kot temeljnega namena tega zakona. Posledično pooblaščeni arhitekti načrtov, dokumentov in obrazcev za zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zahtev in zaščite javnega interesa pri graditvi objektov po gradbenem zakonu ne morejo in ne smejo podpisati in žigosati, saj za to nimajo pridobljenih ustreznih strokovnih pooblastil.

Zato slovenski gradbeni inženirji znova opozarjamo, da je s trenutno veljavno gradbeno zakonodajo zaradi neustrezne, vedno bolj zabrisane poklicne razmejitve pooblastil med gradbenimi inženirji in arhitekti vedno bolj ogrožena varnost ljudi in objektov. To je v nasprotju s temeljno zahtevo gradbenega zakona, katerega edini namen je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov. Žal tudi osnutek novega gradbenega zakona ni naredil koraka v pravo smer. Nasprotno, predlog novele zakona prinaša dodatno podeljevanje pooblastil neprimerno strokovno usposobljenim poklicnim profilom. Zato apeliramo na ministra za okolje in prostor, ki je pristojen za graditev, da zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti – ZAID (Uradni list RS št. 61/17) ter gradbeni zakon (Uradni list RS št. 61/17 in št. 72/17) popravi in dopolni tako, da bosta oba v medsebojni povezljivosti omogočala izvajanje graditeljske dejavnosti, in sicer tako, da bosta zagotavljala tako varnost grajenih objektov kot njihovih uporabnikov, hkrati pa zagotavljala in omogočala nadaljnji razvoj kadrovske strokovnosti in kompetentnosti.

V Sloveniji se še nismo srečali s katastrofami razsežnosti zrušitve kakšnega pomembnega gradbenega objekta, kot je bil na primer viadukt Morandi v Italiji, vendar nas lahko nepremišljene strokovno izključujoče poteze zakonodajalca pri pripravi tako pomembnega zakona, kot je gradbeni, zelo hitro pripeljejo v takšno situacijo. Še posebej, če pristojnost, predvsem pa odgovornost vseh akterjev, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi gradbenih projektov, od odgovornih projektantov, nadzornikov, odgovornih vodij del in drugih predstavnikov nadzora, izvajalcev in investitorja, ne bo jasno razmejena na podlagi najvišje možne strokovnosti in kompetentnosti.

***
mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. gradbeništva

Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.