Čakajoč v vrsti, kakor so hiše v Trsti

Samo upam lahko, da vsaj svetemu Petru ne zmanjka empatije, ko se odloča, ali nas bodo naša dejanja po smrti peljala v nebesa ali pekel.

Objavljeno
12. februar 2020 06.00
Posodobljeno
12. februar 2020 06.00
FOTO: Blaž Samec
Moje otroštvo so zaznamovale vrste. V vrtcu, v šoli, kjerkoli. Ko smo šli v tujino, kjer ni bilo vrst, smo v vrsti stali na meji. Še otroške igre so vključevale stanje in tekanje v vrstah. Odnos do vrste sem izpopolnil med služenjem vojaškega roka: še preden sem oblekel uniformo, smo v dolgi vrsti stali pred kamionom, da nam slikajo prsne organe in ugotovijo, ali imamo srce na levi in smo sposobni braniti domovino. V JLA so nas ves čas postrojevali v vrste. Poravnanost vrste je zagotavljal ukaz »nadesnoravnajse«, o katerem sumim, da je uročil marsikoga, ki ga danes vleče na desno. Če smo na kaj čakali, nas je v vrsto, da smo ...