Čigavi otroci?

Iz obdobja po rojstvu otrok(a) mi je v spominu najbolj ostal občutek tesnobe. Ne zato, ker je bilo prvič zame vse novo, temveč ob spoznanju, da je moj otrok zame pravzaprav – tujec. Da je in ni moj. Je moj, ker je prišel iz mene, nosi tudi moje gene, mi je podoben, a hkrati ni moj – je popolnoma samosvoj. Kako naj ravnam s tem svojim tujcem – ne samo fizično, tudi psihično in duhovno?Kakšno je bilo moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si v nasprotju z mano svet s tem vprašanjem sploh ne beli glave. Tu mislim na vse nasvete, ideje in smernice, s katerimi nas vsakodnevno bombardirajo narazličnejši strokovnjaki (pa tudi ...