Izključite že to glasbo, je besno zakričal turist in hotel utišati – čričke!
Ne, to ni neslana šala, na sončnem jugu Francije, v departmaju Var, so se letošnje vroče poletje strogo resno pritožili počitnikarji, ki so jih zmotili vsakodnevni bučni koncerti narave. Ker so prišli v čudovito Provanso, resda znano tudi po neumornem cvrkutanju žuželk, uživat zasluženi dopustniški mir, so se, zgroženi nad nenehnim čirikanjem, obrnili na župana v Le Beaussetu. Mediji so poročali, da so napisali dve pritožbi in v njih uradno udarili, češ, kako se zaradi glasnih murnov ne morejo več tiho pogovarjati, sploh pa da čričkariat še zdaleč ne gode romantično, ampak moteče praska, kar žaga, zato je čas, da ga lokalna oblast spravi z vsega mogočega rastja in za dobrodejne potrebe turizma za vselej utiša. Saj občinarji nedaleč od Toulona menda vedo, kako se to dela ..., z insekticidi proti malovredni golazni?! Poškropite, pa je ne bo več.
Ste se kakor številni Provansalci, ponosni na pojočega murna, zgrozili nad blaznostjo človeškega uma, ki se je sposoben domisliti kaj takšnega? A kaj bi se sprenevedali, kri pijoči komarji so na podobno (tudi turistično) temo že ničkolikokrat izkusili preveč tragičnega in enako kruto usodo pogosto delijo vedno hiteče pridne mravlje. Pred prehitrim koncem mnoge ne reši nič, niti ljubka literariziranost v basni z vsemi klišejsko dobrimi lastnostmi mravljičnega bitja, precej zglednejšimi kot pri zabavljaškem murnu.
Ker nezadovoljni turisti niso vztrajali pri zahtevi o utišanju preglasne narave (verjetno je bilo dopusta konec in so spakirali kovčke), si je župan Le Beausseta oddahnil, saj mu ni bilo treba ukrepati. In nemara je odleglo tudi čričkom, ki zdaj jasno in glasno pojejo naprej. Kdo ve, kaj basensko godejo o človeku in njegovi izsiljeni superiornosti. Naj le arogantno preglasi vse zvoke, a na koncu bo tudi sam čiriknil v večni molk.