Hasiba, recite jim vendar kaj! Ali ne vidite, kaj vam delajo?«»Delo. To mi delajo. Moje delo je, da čistim.«Bilo je nekega sneženega dne v časih, ko smo dijake še zaman poskušali prepričati o smislu menjave obutve ob prihodu v šolo. Namesto k živobarvnim garderobnim omaricam so v bulerjih zalomastili naravnost k učilnicam. V nekaj minutah so na pomita šolska tla nanesli kašasto plast blatne plundre, dodobra začinjene s peskom in soljo.»Ampak to je bilo včasih. Zdaj je bolje, veliko bolje,« pravi Hasiba, snažilka, s katero si deliva letnico rojstva, prvi delovni dan in prvega delodajalca. Istega prvega septembra sva stopili ...