Robni pogoji za šport po moji meri so preprosti, a zelo selektivni: biti mora brez sunkovitosti, drvenja, drsenja, strmin, prerivanja ali kričanja. Poleg joge in prstnih iger mi torej ostane bore malo. Najviše na lestvici mojih gibalnih veščin je hoja. Tiha in samotna, brez elektronskih merilcev ali markacij. Že v nekaj zaporednih urah, še raje nekaj zaporednih dneh samotna hoja deluje kot večrazsežni tetris: gradniki misli, spominov, razočaranj, hrepenenj, načrtov rosijo drug ob drugem in se mehko sklapljajo v enovito notranjo duhovno zapuščino. Zato hodim. Hodim brez sopotnikov in daleč in po poteh, ki jih izbiram sama. ...