In potem mu je napisala pismo

Pismo, poslano iz Moskve, bi lahko razumeli kot intimno sporočilo, polno hrepenenja in strasti. Lahko bi nas sicer begalo, da tako osebno pismo ni bilo namenjeno samo njemu, temveč so ga lahko prebrali vsi, ki so to hoteli. A bi tudi to lahko pojasnili kot nenadno odločitev razočarane ljubimke, ki jo je prvo septembrsko soboto obiskala žalost. In nato, pozno zvečer, vznemirila njeno mirnost in tako, kot se nenadoma prikažejo figure iz starih stolpnih ur, grobo prekinila njeno srečo. Sporočilu je dodala dve fotografiji, najprej njegovo, kako sedi na drobnem stolu, ter zatem še tisto s sedečo žensko v kratkem krilu in prekrižanimi ...