Kako nas je Facebook spremenil

Ironija bi bila težko večja, kot je v časopisu, pisati o najbolj množično uporabljani digitalni platformi Facebook. Platformi, ki je ta teden praznovala 15 let svojega obstoja in ki je kljub aferam o prodaji podatkov svojih uporabnikov, političnim manipulacijam in lažnivim novicam lani dosegla rekordne rezultate. Razen v Evropi in Severni Ameriki Facebooku aktivni dnevni uporabniki rastejo povsod, vsak uporabnik pa je gigantu v lanskem zadnjem četrtletju v povprečju prinesel 6,5 evra. Facebook je v zgolj treh mesecih lani ustvaril 15 milijard evrov prihodov in šest milijard evrov čistega dobička. Za lažje razumevanje: naš državni proračun je imel v celem lanskem letu 9,6 milijarde evrov prihodkov – Facebook je toliko čistega dobička ustvaril v manj kot petih mesecih.

Prvi dosežek, ki ga je poleg poslovnih rezultatov treba Facebooku nesporno priznati, je, da mu je uspelo vrhunsko zadovoljiti potrebo ljudi po videti in biti viden. S spremenjenim načinom komuniciranja, povezovanjem ljudi in povsem novo definicijo, kaj je to prijateljstvo, je uspel povoziti tradicionalne modele in postati najbolj bran, najbolj množičen. Facebook mi omogoča, da vsakodnevno vidim, kaj počne moj prijatelj v ZDA. Obenem me opozarja na medijske vsebine, do katerih sam zagotovo ne bi prišel neposredno.

Ker je bil včeraj kulturni praznik, ponazorim z resnično zgodbo o moči njegovih komunikacijskih poti. Moj prijatelj je lani v samozaložbi izdal knjigo. Sprva jo je prodajal le prek založbe, ki pa mu je zaračunala provizijo 60 odstotkov. Knjigarna je od prodanega izvoda dobila 20 evrov, on je dobil 13 evrov. Nato se je odločil za oglaševanje na Facebooku. Strošek oglaševanja ga stane tri evre na dan. Pravi, da vsak dan proda eno knjigo, medtem ko v knjigarni dve na teden. Od prodanega izvoda na Facebooku dobi 90 odstotkov, v knjigarni le 40.

Drugi zavidljiv dosežek je, kaj vse smo uporabniki Facebooka pripravljeni prostovoljno razkriti o sebi. Medtem ko novinarji tradicionalnih medijev težko prepričamo nekoga, da se izpostavi s pozitivnim zgledom in da opiše svoj uspeh, uporabnikom na Facebooku ni težko deliti zasebnosti, kje so bili, kaj so jedli in s kom. Danes politiki brez te platforme ne morejo nagovarjati svojih volivcev, svojih vernikov, svojih pripadnikov.
 

Kako je Facebook ponovil zgodbo o ježu in lisici

Poznate basen, kako je jež prosil lisico, naj ga v mrazu vendarle spusti v svoj brlog, nato pa je v toplem lisičkinem domu s svojimi bodicami prisilil lisico, da je morala zapustiti svoj brlog? Facebook in drugi gigant Google sta več kot desetletje tradicionalne medije prepričevala, da sta njihova zaveznika in partnerja, ki zgolj omogočata platformo, prek katere lahko mediji svojim bralcem dostavijo vsebino. Delala sta se, da ne tekmujeta za isti oglaševalski kolač kot mediji, temveč da želita ustvariti nov kolač in ga velikodušno deliti z mediji. Danes sta Facebook in Google zmagovalca, ki sta prevzela oglaševalski kolač v celoti, medijem pa prepuščata le drobtinice.



Posledice so zaskrbljujoče: od digitalnih prihodkov ne more preživeti noben medij, niti na angleško govorečem trgu, kaj šele slovenskem. Letošnje leto se je začelo boleče zlasti za globalne digitalne medije, dva tisoč novinarskih služb je bilo ukinjenih pri medijih, kot so Vice Media (z njim je nedolgo nazaj želel sodelovati Planet TV), novičaski BuzzFeed, milenijkam namenjen The Pool, telekomunikacijski Verizon, ki je lastnik HuffPosta …



Mediji imajo le eno možnost: da svojo blagovno znamko utrdijo do te mere, da lahko vzpostavijo plačilni zid za svoje digitalne vsebine. Kajti ne, ne more biti na internetu vse zastonj. In ne, na Facebooku ne dobite vsega zastonj. Plačujete ceno, ki se je sploh ne zavedate.
 

Kako nas je Facebook spremenil

Realnost je, da je Facebook najbolj bran in da gre podjetju zgolj in samo za posel, ki dobiček postavlja pred vsakršno etično vprašanje. Facebookova zagotovila regulatorjem, kako bodo aktivno preprečevali lažnive novice in manipulacije, so navaden piar, s katerim si kupujejo čas. Facebooku je uspelo, da je korenito spremenil naše razmišljanje in obnašanje.

Najprej, zaprl nas je v krog znanega. Njegovi algoritmi nam ponujajo prijatelje in vsebine, ki so podobni nam, našim stališčem in prepričanjem. Vedno manj smo izpostavljeni drugačnemu, vsaj ne na način odkrivanja novega. Facebook deluje na klikabilnost, deljivost in »engagement« oziroma vpletenost. Razume do potankosti, kako ljudje reagirajo in ponuja predvsem tiste vsebine, ki zagotavljajo hiter odziv. To pa je predvsem provokacija, zaradi česar smo ljudje vedno bolj razdraženi. Zaradi pomanjkanja vsake distance uporabniki padajo na stereotipe in predsodke, poganjajo jih čustva. Facebook je izbrisal prostor za racionalnost. Vzpostavil je kriterij navidezne pomembnosti, pri kateri pa ne šteje, kaj je res, saj prevladuje strahotna lahkotnost kričanja. Strahotno narašča tudi delež osnovnošolcev, ki opisujejo medvrstniško nadlegovanje na socialnih omrežjih, in neverjetno nekompetentnost učiteljev, kako pomagati žrtvam.


 

Kakšnih bo prihodnjih 15 let

Ali lahko Facebook tudi prihodnjih 15 let tako spreminja politiko, medije, posameznikovo družbeno življenje, kot jih je spreminjal do zdaj? Zlasti v Evropi je v vzponu trend, da se posamezniki, ki nočejo biti zaprti v Facebookovem krogu in utesnjeni z občutkom nemoči, umikajo iz njega. Ko so se starši priklopili na Facebook in za prijateljstvo prosili svoje otroke, da bodo opazovali, kaj s kom počnejo, so se otroci umaknili s Facebooka. Poanta je, da očitno prihajajo nove platforme, Instagram, Snapchat, TikTok, in na gigantu so ameriški in evropski regulatorji lahko opazovali, kako je zmožen spremeniti okolje in posameznike. Če bodo tudi novincem pustili povsem proste roke, bo to opustošenje. In preden boste čustveno reagirali na dejstvo, da so medijske vsebine plačljive, da časopisnih člankov ne morete zastonj prebirati na Facebooku, se spomnite na pregovor, da zastonj kosilo ne obstaja.