Karantenija, moja dežela

Vsako leto se veselim dopusta, saj le takrat odklopim obveznosti. Po tednu dni se število telefonskih klicev zmanjša na minimum, tudi pošto prebiram bistveno manj pogosto kot v službi. Takrat je čas za ustvarjanje, pisanje članka ali česa drugega. Ob tovrstnem delu me prevzame notranji mir, saj je neodvisno od zunanjih vplivov in se prilagaja le mojemu notranjemu tempu.Dopust je tudi čas intenzivnega branja, telesnega poustvarjanja (oziroma rekreacije) in druženja s prijatelji, vsega, česar, kadar sem v službi, ne morem početi. To pomeni, da imam paradoksalno več obveznosti kot takrat, ko sem v službi, in je potrebnega kar ...