Očala

Sedanji trenutek, ko je svet po nekaj mesecih pandemije izgubil potrpljenje in želi za vsako ceno živeti tako kot prej, pri marsikom vzbuja črnogledo malodušje.

Objavljeno
29. julij 2020 06.00
Posodobljeno
29. julij 2020 06.00
Očala so bila sinonim za avtoriteto, saj jih je nosila večina profesorjev v šoli. FOTO: Jure Eržen/Delo
Prva očala sem dobil, ko sem bil star nekaj let. Moja skrbna mama je posumila, da škilim, in me jadrno odvlekla na očesno kliniko, kjer so mi dali kapljice v oči, me pregledali in predpisali očala, in sicer takšna, ki so imela prelepljeno eno oko. Ker sem bil že kot otrok nečimrn in mi očala niso bila všeč, sem neprimeren gusarski modni dodatek odklonil, saj nisem škilil, predvsem pa nisem hotel postati žrtev vrstniškega zbadanja. Tako sem pred očali – z izjemo sončnih, smučarskih ali plavalnih – imel mir do pete dekade življenja.Očala so bila sinonim za avtoriteto, saj jih je nosila večina profesorjev v šoli. Ker pa ...