Katarina Silvestri, slehernica

Tradicionalno lahko sleherniki postanejo svetovno znani samo kot svarilne zgodbe in tarče posmeha.

Objavljeno
27. julij 2020 06.00
Posodobljeno
27. julij 2020 06.07
Zgodba egipčanske čarovnice tudi kaže srhljivo senčno stran krilatice, ki se običajno pripisuje ameriškemu pop umetniku Andyju Warholu: da bodo nekoč vsi bili svetovno slavni za 15 minut. FOTO: Mike Blake/Reuters
Nekoč je v Parizu izhajal literarni časopis z naslovom Gil Blas. Veljal je za enega osrednjih stebrov kulture svojega časa, ne samo francoske. Njegov vpliv je segal vse tja do Brazilije. Kratke zgodbe zanj je pisal Guy de Maupassant, v nadaljevanjih je objavljal romane Emila Zolaja, preden so nato izšli v knjigah. Kakorkoli že, to ni zgodba o propadu nekoč slavnega medija, čeprav je pomenljivo, da je tako imeniten naslov prenehal izhajati po vsega devetinpetdesetih letih, v 1938. Se pravi, veliko pred opustošenjem, ki ga je v tiskanih medijih pustil internet. Ne, to je zgodba o edinstvenem primeru, ko je Gil Blas 11. avgusta 1900 na ...