Ni nepolitičnega spomenika

Zgodovinski spomin je zmeraj političen. Drugače ne more biti. Kakor namreč pravi stara mod­rost, zgodovino pišejo zmagovalci. (Kar je sicer misel, ki se jo je v zgodovini poskušalo pripisati marsikomu, od Churchilla do Göringa, v resnici pa izvira iz francoskega in italijanskega časopisja devetnajstega stoletja.) Kakorkoli že, kako naj se kot družba spominjamo svoje preteklosti, je bilo že od nekdaj vprašanje, okoli katerega se bijejo politične bitke. Zlasti glede dileme, kdo med nami si zasluži javni spomenik. V naravi spomenikov je namreč, da povedo, kaj je vredno našega spomina. Spomeniki slavijo. Česar ne slavimo, ne ...