Če bo ta tekst poslednja koronakolumna, bom vesel, da bom serijo sklenil z nepričakovanim, zelo zadovoljujočim naključjem. Maj se je izkazal za lepega iz več razlogov; odvržene maske, ustrezno vreme, napoved dolgo pričakovane vrnitve v kinodvorane … in odkritje še enega neznačilnega filmofila v panteonu častilcev kina. Med priložnostne hobije štejem – kolikor razmere dopuščajo – brskanje za nevsakdanjimi ljubitelji sedme umetnosti, »primerki«, ki so tako zunaj filmskega konteksta – časovno, karakterno, ideološko –, da si jih je težko zamišljati kot pristaše filma.Je Tolstoj kdaj zašel v kino? Kaj pa Proust ali ...