Pot domov

Spomenike seveda vedno beremo politično in ideološko. Pa jih je mogoče brati brez te prtljage?

Objavljeno
21. julij 2020 06.00
Posodobljeno
21. julij 2020 06.00
Poigraval sem se s hipotezo, da če bi veljal za buñuelovskega konservativca iz Angela uničenja, sploh ne bi mogel priti do službenega mesta (ali obratno, ne bi mogel domov), saj so skoraj vse kontrolne točke pokrite z revolucionarnimi spomeniki! FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Gospodje, obkroženi smo s filmom. Tako se glasi naznanilo v manj znanem, meni zelo ljubem skeču montypythonovcev, ki v principu sploh ni skeč, bolj tranzicijska miniatura med dvema »pravima« politično nekorektnima skečema, s katerima je britanska humoristična zasedba »reševala« dramske zagate svojih dramsko anarhičnih polurnih programov. Ko člani Društva za postavljanje predmetov na druge predmete spoznajo, da je njihovo delovanje neproduktivno in trapasto, se po hitrem postopku samoukinejo, toda ko hočejo zapustiti sedež društva, spoznajo, da so vsi izhodi »pokriti« s filmskimi kamerami in da izhoda, ki ne bi bil ...