Nič nas ne bi smelo presenetiti, a nas bo vse šokiralo

Smer se zdi jasna: spretnejši ko smo v predvidevanjih, okretneje brodimo skozi življenje, čeprav je vedno potrebno še nekaj sreče – in zato je tudi v zdravstveni krizi ali sploh v njej nujen izostren pogled naprej. Propagandno oziranje nazaj je psihološko smešno in je politično lahko nevarno, posebno če je cepljeno na narcisizem: recimo, da so se tudi francoski politiki nemalokrat obračali k de Gaullovi vojni zmagi, težko pa si je predstavljati, da bi se zares veliki možje, kjerkoli so že, desetletja in desetletja sklicevali nase. Kaj ne bi družbe prestavili vsaj v ler, če ne kar spustili po klancu navzdol ..., zato ker se ...