Tiskane izdaje
Po razsajanju covida-19 trenutno prednjačijo Združene države Amerike, medtem ko si med evropskimi državami, v katerih je novi koronavirus zahteval največ žrtev, sledijo Španija, Italija, Francija in Združeno kraljestvo. V teh državah je bilo doma 80 odstotkov izmed 75.000 Evropejcev, približno kolikor jih je doslej pokopala pandemija. Ta zdaj v žariščih, kot sta Italija in Španija, slabi, vsaj če sodimo po trenutno padajočem številu pokojnih: v Italiji, kjer je skupaj že okoli 20.000 žrtev, so v nedeljo zabeležili 431 novih smrtnih primerov, v Španiji pa (podatek je od danes popoldne) 280 od skupaj približno 17.500. Statistično (www.worldometers.info) je mogoče tudi zapisati, da je med 15 najbolj prizadetimi državami na svetu kar 13 evropskih: covid-19 je doslej povzročil 37,4 smrti na 100.000 prebivalcev v Španiji, 33,7 v Belgiji, 32,9 v Italiji, 22,1 v Franciji in 16,7 v Združenem kraljestvu.
Španska slika umrljivosti
Po podatkih za Španijo, ki so jih pred dnevi objavili v El Paísu, je covid-19 od 10. marca naprej povzročil petkrat več smrti, kot jih je lani v istem obdobju gripa; čeprav so Španci zdaj v izjemno strogi samoizolaciji. Ali drugače: marca vsako leto umre – zaradi različnih vzrokov – okrog 30.000 ljudi, letos pa jih je po statistiki, ki jo o umrljivosti vodijo pri zdravstvenem inštitutu Karla III., še 15.000 več. Najmanj petnajstkrat se je dan končal s 1600 smrtnimi primeri, kar se ni v preteklih dveh letih zgodilo nikoli, niti med poletnimi vročinskimi vali niti med zimsko gripo. Medtem ko je huda vročina 2018 povzročila približno 700 dodatnih smrti, jih je lanskoletna gripa 3000, novi koronavirus pa do pred dnevi kar 15.000.
Pristojni opozarjajo, da so dejanske številke najbrž bistveno višje, kajti obstajajo velike razlike med regijami, ponekod so vnosi v register umrlih ažurni, drugod, denimo v Madridu in La Rioji, imajo tudi pet- in ševečdnevno zamudo. Kljub približnosti podatkov pa je že mogoče reči, da se je zgodovinsko zmanjšalo število smrti v prometnih nesrečah, da je med sedanjimi »presežnimi smrti« veliko starejših od 65 let (med okuženimi devetdesetletniki je smrtnost skoraj četrtinska) in da v veliki meri prihajajo iz skupnosti, kjer novi koronavirus najbolj razsaja: iz Madrida, iz Kastilje-La Manche, Katalonije ter Kastilje in Leona.
Starejši najmanj do konca leta doma
Strogi ukrepi že dajejo, kakor potrjuje trende statistika v različnih evropskih državah, pozitivne rezultate, vendar se povsod zavedajo, da se je bati novega vala. Zato naj bi v Italiji, kjer se zdravstvene razmere nekoliko umirjajo, po besedah predsednika vlade Giuseppa Conteja ostajali doma do 3. maja, čeprav naj bi določene aktivnosti po pisanju Corriere della Serra zlagoma zagnali na novo že prej. Z jutrišnjim dnem smejo Italijani, seveda primerno zaščiteni, spet v knjigarne in papirnice, v trgovine za novorojenčke in prodajalne s kmetijskimi stroji, denimo. A kakor naprej poslušajo stroga opozorila, bo še mesece ali celo dlje ključno ohranjati varno razdaljo in skrbeti za (samo)zaščito ...
AFP Prihodnost bo zamaskirana. Foto: AFP
Vse več je evropskih razmislekov, da bo strogo samozaščitno vedenje – maska, rokavice, razdalja – moralo postati prava pot v kolikor toliko običajno življenje, da si ne bomo družbeno nakopali še vseh drugih tegob: med njimi revščine ter druge temne statistike. V Španiji naj bi danes potrdili začasni »minimalni življenjski dohodek«, namenjen vsem, ki ne prejemajo nobene socialne pomoči, torej tudi ljudje, ki se preživljajo na črnem trgu. A medtem ko se bodo različne demografske skupine zlagoma vračale v novo normalnost, se bodo po nedavnih besedah predsednice evropske komisije Ursule van der Leyen starejši Evropejci po javnem prostoru gibali zelo omejeno najmanj do konca leta.
