O dlaki

Ko v poletni vročini odvržemo obleke, postane jasno, da se ljudje delimo na kosmate in tiste brez dlak. Dlake so zaznamovale že moje otroštvo. Očeta, ki je postal plešast davno pred mojim rojstvom, sem na morju presenetil z naivnim vprašanjem, zakaj so mu lasje z glave padli na prsi in hrbet. Vrnil mi je z nasvetom, kako naj spodbudim rast brkov: od zunaj se pod nosom maži z medom, da jih ven vleče, od znotraj pa s kurjim drekom, da jih ven rine. Poslušal sem, verjel nisem. In brki so mi zrasli brez medu in kurjega dreka. Seveda ni šlo za impozantne francjožefovske muštace, ampak nežen puh, na račun katerega sem jih spet ...