Oziranje nazaj je lahko varno in všečno, zato ker je preteklost preverjena, velika neznanka prihodnost pa komaj prihaja – a kdo se trapi, da je bila dediščina vedno konsenzualna rešitev estetike? Le z leti, desetletji in stoletji nihče več ne problematizira niti v prazno ne polemizira, zato ker so se kolektivne oči že zdavnaj navadile nanjo: najsi na Eifflov stolp, morda na Mitterrandovo piramido pred Louvrom ali že prej na Pompidoujev center ..., in tako bi se najbrž tudi na predrugačeno notredamsko katedralo. Toda znamenita cerkev v Parizu ne bo arhitekturno posodobljena v duhu 21. stoletja, saj je predsednik države ...