Šolarji, postanite dobri ljudje!

Ko sem se tam nekje pri dvajsetih znašel v vrtincu temeljnih življenjskih vprašanj o tem, kako živeti, k čemu stremeti, kaj ljubiti, sem se obrnil po nasvet k staroletni gospe Civilizaciji. Pravzaprav k njenemu vselej mlademu tiskovnemu predstavniku, duhu časa. Doživel sem globoko razočaranje. Rekel je le: »Glej, dajem ti povsem proste roke!« Yeah! Just what I was looking for!*Od te klavrne izkušnje z mainstreamovskim modrovanjem ostaja moj skriti konjiček opozarjanje na pomen dobre pridige, poslanice, nagovora in takšnih reči. Morda tudi zato, ker sem imel s pridigami tudi zelo dobre izkušnje. Prav res, živo se spomnim, kako ...