Leta 1959 je Evelyn Waugh v predgovoru k ponatisu svojega nostalgičnega hvalospeva angleškemu visokemu plemstvu, romanu Vnovič v Bridesheadu, zapisal, da spomladi leta 1944, ko je bilo delo v nastajanju, še ni bilo mogoče predvideti povojnega kulta angleškega podeželskega dvorca. Waugh je v času vojne zaznal neizbežen zaton aristokracije in propad njenih arhitekturnih simbolov moči, ki so se v preteklih stoletjih tako samozavestno usidrali v slikovito angleško pokrajino. Med vojno se je zdelo, da bodo podeželski dvorci, ki so za Waughja predstavljali enega izmed vrhuncev nacionalnega umetniškega izraza, končali podobno kot ...